Ko so zagledali srebrne pike …

»Ob 13. uri in 15 minut so zatulile sirene, da je nevarnost letalskega napada minila. Tisti, ki so sedeli v restavraciji, so brezskrbno ostali na kosilu. Toda samo nekaj minut zatem so po dolini z vzhoda priletele tri eskadrile trinajstih bombnikov in začele spuščati bombe. Odvrgle so 150 bomb, težkih po 250 kilogramov. Ko so ljudje v zraku zagledali srebrne pike, ki so padale nad mestom, je bilo že prepozno …«

Tako piše v prispevku z naslovom Prvega marca 1945 je potemnelo nebo nad dolino, objavljenem v Jeseniškem zborniku leta 2004, upokojeni muzejski dokumentalist Tone Konobelj. V njem je natančno opisal dogajanje v tistih zadnjih dneh druge svetovne vojne, ko so zavezniške bombe v dveh napadih velik del mesta spremenile v ruševine. Jesenice so bile namreč z veliko železniško postajo eno najpomembnejših prometnih križišč, skozi katero se je umikajoča nemška vojska vračala nazaj v Nemčijo. In prav železniški tiri, mostovi in postajna poslopja so bili pogost cilj zračnih napadov zaveznikov. A ker so zavezniški bombniki leteli zelo visoko, so bili nenatančni in so povzročili veliko škode na civilnih objektih in tudi veliko žrtev med nedolžnim civilnim prebivalstvom.

Več kot sto žrtev

Ko se je dim razkadil, se je pokazalo razdejanje. Močneje poškodovanih ali porušenih je bilo okrog štirideset hiš, lažje pa okrog 150. Veliko je bilo uničenih poti, cest, ostale infrastrukture ... Koliko žrtev je bilo, ni točno znano, piše Tone Konobelj, po različnih virih jih je bilo med 107 in 127, a je bilo število zagotovo večje, med žrtvami je bilo namreč tudi veliko nemških vojakov, ki so jih Nemci odpeljali in pokopali na kranjskem pokopališču. Na seznamu, objavljenem v Jeseniškem zborniku 2004, je poimensko omenjenih 84 žrtev bombardiranja, ki so bile doma z Jesenic, in 39 žrtev iz drugih krajev.

»Mamo je vrglo ob steno«

Spomine na tisti čas so ohranili nekateri Jeseničani, ki so – takrat so bili še otroci – preživeli bombardiranje. Pred desetimi leti, ob sedemdesetletnici bombardiranja, je Boris Čebulj, eden od znanih štirih bratov Čebulj z Jesenic, eden prvih jeseniških hokejistov, za naš časopis obudil spomin na tisti dan. »Prvega marca 1945 sva z bratom smučala v Planici. Popoldne sva se z vlakom vračala in vlak je ustavil že pri kurilnici, kjer sva izvedela, da so Jesenice bombardirane. Midva sva v Planici slišala bobnenje, a sva mislila, da bombardirajo Celovec ... Tekla sva domov, živeli smo na Prešernovi cesti v Stegnarjevi hiši. Jesenice so bile razbite, in ko sva pritekla domov, so bili k sreči vsi živi, le oče je v nekaj urah povsem osivel,« se je spominjal. Kot je povedal, je okrog Stegnarjeve hiše padlo veliko bomb in mamo je ob bombardiranju vrglo ob steno, mlajšega brata pa je pritisk vrgel ob tla, v glavo pa ga je zadel kamen. »Gorelo je celo noč in širil se je strašen vonj po zažgani koži ...« Tudi stanovanje Čebuljevih je bilo močno poškodovano, tako da so prvo noč vsi spali kar v kuhinji, kjer so zazevale velikanske špranje. »Naslednji dan, ko smo šli po Jesenicah pogledat, kako je s staro mamo, ki je živela za gimnazijo, pa je sledil še hujši šok. Tiste poti ne bom nikoli pozabil. Na Titovi od gimnazije so rasli divji kostanji in po njih je viselo vse, od oblačil do človeških organov ...«

Ruševine so odstranjevali še dolgo

Kot je povedal Čebulj, je takoj stekla akcija odstranjevanja ruševin: »Vsi smo redno hodili na udarniške akcije, pomagali smo celo otroci, ki smo čistili opeko. Tisto leto je bilo čudno, a ko je prišel mir, smo hitro pozabili na te dogodke, samo da je bilo vojne konec.«

Ruševine so odstranjevali še dolgo, več družin se je takrat moralo tudi odseliti, ker so izgubile streho nad glavo. Jesenice pa so tistega dne tudi povsem spremenile svojo urbanistično podobo in nikoli več niso bile enake …

Da spomin na žrtve bombardiranja ne bi zbledel, so pred leti v Kolarjevem parku, na območju, kjer je bilo največ porušenih hiš, postavili spominsko ploščo, kjer se vsako leto s polaganjem cvetja spomnijo umrlih v tem za Jesenice najbolj tragičnem dogodku v času druge svetovne vojne.