Krave na poti s Heronom

Pesniška zbirka? Da, a ne le to. Tudi dramsko besedilo? Z dodanimi didaskalijami, torej odrskimi navodili oziroma namigi ob panjskih končnicah, vsekakor. Ob sonetih je dodanih nekaj songov za soliste ali zbor, predvidena je tudi glasbena spremljava, ki je dodana v knjigi.

Kaj torej na nekaj več kot šestdesetih straneh prinaša drobna knjižica z vijoličastimi platnicami in značilno rumeno ploščico, ušesnim zaznamkom, s katerim se številči govedo, na prvi strani? Začetni magistrale združuje 14 sonetov iz sonetnega venca, ki jim je dodanih 14 slik z motivi panjskih končnic, dodatno pa jih spremlja še 9 songov, namenjenih zboru ali solistom. Kot zapiše pesnik, predstava tako poteka na treh nivojih, ki se občasno dotaknejo in prepletejo. Nastopajoče osebe so Heron, zbor in orkester ter igralci.

Poezija je našla pravega bralca

Janez Ramoveš, pesnik iz Poljanske doline, je na vprašanje, kako razume to nujnost javnosti po geografski opredelitvi, ki ga je v uvodu k pogovoru osrednjemu gostu večera v prijetnem vzdušju knjigarne Trava zastavila Anuša Plesničar, odgovoril: »Najbrž je prav ta prostor tisti, ki me je kot pesnika določil, zato je seveda del tega, kar je v mojih knjigah. S temi oznakami se sicer ne obremenjujem, če pa je to predal, v katerega me namestijo, pa je tudi prav.« O tem, zakaj piše v poljanskem narečju, če pa ga razen Poljancev in ljudi iz širšega dela Poljanske doline drugi bralci ne razumejo, pa je pesnik odgovoril, da je poljansko narečje njegov jezik.: »Da kdo reče, jaz pa tega ne razumem, je zelo slab argument. Kdor se le malo potrudi, ne bo imel težav z branjem moje poezije.«

Naslov Heronova spirala in ali gre za povezavo z antiko Ramoveš pojasni, da je ime osrednjega junaka, šoferja, ki v klavnico vozi krave, zgolj izpeljanka imena Hieronim, ki ga je njegova mati skrajšano klicala Heron. Besedilo je začel pisati po naročilu za predstavo s songi, a ni prišlo do njene realizacije. »Pisanje je pristalo v predalih in vsake toliko časa 'zamukalo' na plano, potem pa sem to pokazal Zdravku Duši in delo je prišlo do prve stopnje in postalo knjiga. Ambicija po uprizoritvi seveda ostaja.«

Prevozniki duš

Zdravko Duša že dolga leta spremlja Ramoveševo poezijo, Heronovo spiralo pa označuje za kompozicijsko njegovo najbolj premišljeno delo. »Gre za sonetni venec in vemo, da je sonet najpopolnejša pesniška oblika. Kdor jo obvlada, iz nje lahko ustvari nov organizem, ki zaživi in deluje. Seveda pa je to zelo kompleksen podvig. Kot drugo je tu še zgodba. Povedati in izpeljati zgodbo skozi 14 sonetov, da se bralec ne začne dolgočasiti, je zelo zapleteno delo. Janez je ob tem vključil še gledališke scene, ki delujejo kot žive slike,« o poeziji v knjigi razmišlja urednik Zdravko Duša, ki v osrednjem liku Heronu vidi dvojnost, tako antičnega Harona, ki v podzemlju čez reko žalosti vozi duše umrlih, kot Herona, ki vozi živali v klavnico.

»Zgodba je tudi osebna, saj je to počel moj oče, seveda pa me je prepričala predvsem Janezova poezija, ki mi je izjemno všeč,« je povedal Duša, da odkar je slišal Uršulo Ramoveš, kako poje Janezove pesmi, njegovo navdušenje nad njegovo poezijo ne pojenja. »Na samosvoj način je v svojem pisanju uspel zajeti duha sveta, v katerem živi, kot recimo velja za poezijo Daneta Zajca ali Gregorja Strniše. Zato Ramoveša redno spremljam, saj me zanima, v katero smer se razvija njegova poezija.« Ali gre za gledališko besedilo ali je to pesniška zbirka, je Zdravko Duša odločen – pesmi z vsem, kar jih spremlja, je v roke dobil kot gledališko besedilo.

Kot nadaljuje, besedilo govori o prevažanju živine v klavnico, lahko pa bi v tem videli tudi prevažanje ljudi čez reko, jezero oziroma nekam čez horizont. Nad prevoznikom je vedno neka sila, ki te transporte usmerja, kot je nekdo usmerjal transporte v koncentracijska taborišča. V tej zgodbi se vedno znajde nemočen posameznik, ki se morda niti ne poskuša temu upirati. Urednik v spremno besedo o usodi, ki jo pripoveduje zgodba, zapiše: »Elegična pripoved o antijunaku in žalostnem križevem potu njegovega življenja; o neizpolnjenih sanjah, o pekočem porazu, na katerega – povrhu vsega – sipa sol mati s svojimi porogljivimi opazkami.« Da gre za pasijonski motiv. »Ob pripovednih postajah čakajo panjske končnice, zamrznjeni prizori – čeprav naslov govori o njihovem »mimohodu«, je Heronova zgodba tista, ki se giblje skozi čas in prostor, markiran s hipno zaustavljenimi in uokvirjenimi prizori.«

Ko bralec prispe na konec, se poveže s prvim verzom magistrala.

Med dialektom in sodobnim

Poezija Janeza Ramoveša je že doživela številne uglasbitve, njegove pesmi izvaja žena Uršula Ramoveš s Fanti iz Jazbecove grape. Tokrat se je k projektu pridružil skladatelj in muzikolog Gregor Pompe. »Ta različnost svetov, ki jih ustvarja Janez, v katerih se odraža sedanjost in hkrati neka drugost, morda tudi tujost, me je pritegnila, začutil sem, da me kompozicijsko lahko zanima. V nadaljevanju se je zakompliciralo. Nič nisem razumel. Bil sem pred dilemo, kako pisati glasbo o nečem, česar ne razumem. Nato sem se ponovno lotil branja, vložil več truda kot običajno ob poeziji in stvari so se začele odpirati,« o vstopu v zgodbo Heronove spirale pripoveduje skladatelj. »Ko sem se zavedel, da poezija govori o prevozu krav v klavnico, se mi je začela odpirati pot k uglasbitvi. V poeziji je namreč veliko zvokov, presunljivega mukanja, ropota motorja in podobno ... Ob branju pesmi pa sem vedno bolj čutil, da so krave Janezova metafora in da gre pravzaprav za zgodbo o ljudeh.« V spiralo brez konca, iz katere je nemogoče pobegniti, so vključeni človek in živali.

Skladatelj je v pesmih videl tudi dvojnost med mestom in podeželjem, med urbanim jezikom in dialektom. V uglasbitvi je ostal zvest modernističnim načelom, hkrati pa je »uglasbil« tudi dialekt – seveda s polko in valčkom. »Napisal sem glasbo za dva godalna tria. Eden je klasičen, v drugem je namesto violončela kontrabas. Tako sem dobil resen glasbeni del in drugi bolj godbeniški del, oba pa se med seboj izmenjujeta, pogovarjata. Gre za izmenjavo med dialektalnim in sodobnim,« je še povedal Pompe; da je glasba v službi besede, hkrati pa je seveda ob tem, da sledi svoji lastni logiki, tudi odsev besedila kot takega.

Knjiga izšla, želja po uprizoritvi

V knjigo je tako z notnim zapisom uvrščena uglasbitev petega soneta Heronove spirale, kot je povedal skladatelj, se je z njim na emocionalni ravni najbolj povezal in ga je zato izbral nekako za pokušino. Seveda pa je tudi želja v uglasbitvi celotnega sonetnega venca. »Knjiga sicer deluje sama zase, ko bo enkrat ustvarjena načrtovana celota, bo to spektakel,« je dejal Zdravko Duša, Janez Ramoveš pa dodal: »Knjiga je izdana, prava podoba celotnega sonetnega venca ali če rečemo besedila, se bo seveda pokazala, ko bo enkrat na gledališkem odru tudi s celotno uglasbitvijo.«

In v občinstvu večernega pogovora v Travi se oglasi igralec Loškega odra Bojan Trampuš: »Jaz se javim za interpretacijo v vlogi Herona. Naredimo spektakel.« Vsekakor dober znak.