Kursk, tretjič

Kursk, prvič: tanki

Lani je minilo 80 let od bitke pri Kursku. Trajala je skoraj dva meseca, od 4. julija do 23. avgusta 1943. Bitka pri Kursku ali po nemško Unternehmen Zitadelle (operacija Citadela) je bila največja tankovska bitka v zgodovini. Na nemški strani se je bojevalo 800.000 vojakov, 2700 tankov in 2109 letal. Na sovjetski pa 1.300.000 vojakov, 3600 tankov, 20.000 topov in 2792 letal. Človeške in materialne izgube so bile velikanske na obeh straneh, na sovjetski še večje od nemških. Kljub temu je Rdeča armada po tej bitki krenila na neustavljivi prodor proti zahodu. Bitka pri Kursku velja za del preobrata druge svetovne vojne, poleg nemško-italijanskega poraza maja 1943 v Severni Afriki in izgubljeni nemški bitki za Stalingrad že februarja 1943.

Kursk, drugič: podmornica

Po mestu Kursk je dobila ime tudi jedrska podmornica K-141. Zgrajena je bila v letih 1992–1994 in predana v uporabo konec tega leta. Pripadala je severni floti ruske vojne mornarice. Njen zunanji trup je bil izdelan iz nerjavnega (nikelj) kromiranega jekla debeline 8,5 milimetra, zato je bila odporna proti koroziji in proti odkrivanju s sonarjem. Notranji trup je bil jeklen, debeline 50,8 milimetra. Njena dolžina je bila 154 metrov, širina pa 18,2 metra. Njen pogon so sestavljali: dva jedrska reaktorja, dve parni turbini in dva sedemlistna propelerja. Njena hitrost: 32 vozlov potopljena, 16 vozlov na površini. Testna globina: 300–500 metrov. Maksimalna posadka: 44 častnikov in 68 mornarjev. Oborožena je bila s torpedi in manevrirnimi raketami. Med njenimi bojnimi nalogami izstopa tista, ki jo je opravila med 3. avgustom in 19. oktobrom 1999. To je bila izvidniška misija v Sredozemskem morju, v kateri je sledila 6. floti ameriške vojne mornarice med vojno na Kosovu. Že naslednje leto pa se je zgodila njena tragedija. »Kursk je odplul na morje, da opravi vajo streljanja slepih torpedov na ladjo Pjotr Veliki. To je bilo 12. avgusta leta 2000 ob 11.28 po lokalnem času. Do eksplozije je prišlo, ko so pripravljali torpedo za izstrelitev. Po mnenju preiskovalcev nesreče je eksplozijo povzročila reakcija spojine vodikovega peroksida, ki je bila uporabljena pri izstrelitvi, ter bakra, ki se je nahajal v torpedni cevi. Podoben incident je bil vzrok za izgubo HMS Sidon leta 1955. Kemijska eksplozija je razstrelila Kursk z močjo med 100–250 kg TNT, kar je enako stopnji 2,2 po Richterjevi lestvici. Druga eksplozija je sledila 135 sekund po začetni in je bila izmerjena med 3,5–4,4 po Richterjevi lestvici, kar ustreza 3–7 t TNT. Ena od eksplozij je potisnila velike kose razbitin nazaj skozi podmornico. Podmornica se je potopila v razmeroma plitvi vodi na globino 108 m, približno 135 km iz Severomorska. Dolžina Kurska presega globino, na kateri je potonil, za kar 46 m. /…/ Vseh 118 mornarjev in častnikov na krovu je umrlo. Ruski admirali so sprva trdili, da je večina posadke umrla zaradi eksplozije v nekaj minutah. Po mnenju zunanjih opazovalcev pa so bili motivi politični, saj so nekateri mornarji imeli čas napisati beležke, ker so prve eksplozije uničile le sprednji del podmornice. Kapitan poročnik Dmitrij Kolesnikov je preživel prvo eksplozijo v prekatu 9, ravno pri krmi podmornice. Reševalci so našli beležke ob njem in pokazalo se je, da je 23 mornarjev (od 118 na krovu) čakalo z njim v temi. Bilo je veliko govora o tem, kako dolgo so mornarji še živeli. Nekateri, zlasti na ruski strani pravijo, da so umrli zelo hitro. Zadnja opomba Kolesnikova je bila ob 15.15, kar pomeni, da so on in drugi v zadnjem prostoru živeli še vsaj štiri ure po eksploziji.« Ruski predsednik se v kritičnih dneh te tragedije ni izkazal. »V času tragedije Kurska na skrajnem severu Rusije je tedanji predsednik Vladimir Putin, kljub takojšni obveščenosti o tragediji, čakal pet dni, preden je prekinil počitnice v Sočiju in javno komentiral izgubo. Leto kasneje je rekel, da bi se verjetno vrnil v Moskvo, a da to ne bi ničesar spremenilo. Dejal je, da je imel isto raven komuniciranja tako v Sočiju kot v Moskvi.« (Vir vseh navedkov: Wikipedija)

Kursk, tretjič: ukrajinski napad

Naneslo je, da je sredi avgusta 2024, v tretjem letu vojne med Rusijo in Ukrajino, ukrajinska vojska krenila v drzni protinapad, v katerem je prvič v tej vojni prestopila državno mejo in prodrla na rusko ozemlje ravno v »oblast«, katere glavno mesto je Kursk. Spopad še traja in je eno od tistih dogajanj, ki vzbujajo svetovno pozornost. Vprašanje je, kako se bo predsednik Putin odzval to pot. Še ene tragedije z imenom Kursk si gotovo ne more privoščiti.