Katarina Karlovšek / Foto: Osebni Arhiv

Katarina Karlovšek / Foto: osebni arhiv

Ljubezen do dedkove zapuščine

Katarina Karlovšek, vnukinja Jožeta Karlovška, je pred sedmimi leti zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek. Z njo nadaljuje delo dedka, ki je prehodil Slovenijo po dolgem in počez, risal in zapisoval, da bi zbral gradivo o slovenskem ornamentu, in tudi tako ohranja bogato slovensko kulturno dediščino.

Katarina Karlovšek je Domžalčanka, ki je odraščala v podjetniški družini, v kateri je bilo kar šest otrok. »Vsi v družini se lepo razumemo, hkrati pa nas zgodba našega dedka Jožeta Karlovška zelo povezuje in vsi imamo veselje z njo, vsak je po malem vključen. Sedaj ljubezen do ornamentike prenašamo tudi na svoje otroke, torej Jožetove pravnuke,« nam je zaupala.

Znameniti Jože Karlovšek (1900–1963), ki se je rodil v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah, leta 1936 pa se je z družino preselil v Domžale, kjer je živel vse do svoje smrti, namreč sodi med velikane slovenske narodopisne kulturne dediščine. Bil je neutrudni raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši, slovenskem ornamentu in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk ter avtor prve ilustrirane knjige o slovenski mitologiji.

Filmi, dobrodelnost, kaligrafija …

Katarina Karlovšek je izvršna direktorica SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki združuje skoraj petsto najuspešnejših slovenskih podjetij. V preteklosti je sodelovala tudi pri organizaciji UEFA U21, različnih dobrodelnih, glasbenih in filmskih projektih. Bila prva, ki je v Slovenijo pripeljala t. i. Bollywood. »Med letoma 2012 in 2020 sem delovala kot 'line producent' pri snemanju indijskih filmov v Sloveniji. To je bila čudovita izkušnja,« se spominja, a dodaja, da se je od pandemije naprej trend v Indiji nekoliko obrnil in zdaj precej redko snemajo v Evropi. Ostaja pa v stiku s producenti v Indiji in pred kratkim so ji že poslali več povpraševanj, tako da verjame, da se bo ponovno snemalo pri nas.

Danes živi v Celju, kjer ima tudi atelje in se posveča razvoju kolekcije Slovenski ornament Jože Karlovšek. Domača je tudi v kaligrafiji. Skupaj s kaligrafinjo Katarino Rojc iz Domžal sta v preteklosti že organizirali več delavnic kaligrafije in risanja – in to prav slovenskih ornamentov. »Katarina je pri izdelavi čestitk večkrat uporabila ornamente iz Karlovškovih knjig – in vse to so bili zametki ohranjanja in oživljanja Karlovškovih ornamentov.« Veseli jo, da že več let zelo dobro sodeluje tudi s Slovenskim etnografskim muzejem, kjer so pred kratkim Jožeta Karlovška umestili v eno večjih razstav, v Knjižnici Domžale pa so lani na spletni strani Kamra objavili obsežno zgodbo o njem ter digitalizirali njegove knjige.

Karlovškov ornament

Katarina Karlovšek je svojo ljubezen do slovenskega ornamenta odkrila že v otroštvu. Zgodba, ki jo piše danes, pa se je začela pravzaprav z njenim očetom, ki je skrbno shranil vse dedkove ornamente v čudoviti omari, saj je bil Jože Karlovšek vsestranski umetnik. Oče je ustanovil tudi KUD Jožeta Karlovška, ona pa je kasneje začela organizirati dogodke za promocijo dedkovega dela. In leta 2018 je luč sveta ugledal prvi izdelek s slovenskim ornamentom: nalivno pero, izdelano v celjskem podjetju Vivapen. Pomembno je k ponovnemu odkrivanju slovenskih ornamentov prispevala tudi občina Šmarješke Toplice, kjer se je Jože Karlovšek rodil. Miha in Nina Gregorčič sta prenovila njegovo rojstno hišo in jo spremenila v hotel ter restavracijo Dvorec Gregorčič, katerega notranjost krasijo številni Karlovškovi ornamenti. Župan Občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar zelo ceni dediščino Jožeta Karlovška in je leta 2021 razglasil osrednji trg v Šmarjeti za Karlovškov trg, vsako leto pa občina organizira tudi Karlovškove dneve.

Zadnji vidnejši prispevek vnukinje Jožeta Karlovška k prepoznavnosti slovenskega ornamenta je zagotovo vzorec na kozarčku za Mešanico začimb za slovenske jedi. Katarino Karlovšek veseli, da so pri Maestru prepoznali ornament kot okras za embalažo. Dodane živahne barve so ji všeč, saj vzorec združuje tradicijo in sodobne trende. Meni, da bi bil dedek zelo ponosen na projekt. Ta je njej tudi sicer eden lepših ornamentov. Občuduje še številne druge Karlovškove ornamente, kot je tisti v Dvorcu Gregorčič, sliko Rojstvo ornamentike, ki jo je obnovila sestra Julija, ter rekonstrukcijo starinske klopce. Ponosna je tudi na mašne plašče, okrašene z ornamenti, ki so jih izdelali za Brezje in priljubljenega duhovnika Martina Goloba. Zadovoljna je, da so začeli na novo risati slovenske ornamente in obstoječim dodajajo nove elemente, ki so bližje sodobnemu človeku, in tudi na ta način nadaljujejo razvoj slovenske ornamentike.

Vsak je odgovoren za svojo srečo

Kot raziskovalko dedkove dediščine smo jo vprašali, ali Slovenci sploh vemo, kaj je ornament. Pojasnila je, da so si ljudje že v preteklosti radi okraševali stvari, ornamenti so navadnim materialom dajali lepši videz. Postali so pomembni v arheologiji, saj razkrivajo, kako so ljudje živeli in kaj so cenili. Ornamenti odražajo pogled različnih narodov na svet in pripovedujejo zgodbe, ki so pomembne za našo kulturo. »Ornament je skoraj tako star kot človek,« je dodala in bila še podrobnejša, da se je slovenski ornament začel razvijati okoli leta tisoč, in sicer iz skupnega staroslovanskega ornamenta. Dokumentira razvoj slovenskega naroda in njegove stike z drugimi narodi, odraža način življenja ter vpliv narave in kulturni napredek. Kar ga dela posebnega, je to, da se je razvijal ločeno od zahodne Evrope. Do leta 1800 je slovenska umetnost sledila svoji poti, šele v času baroka so v slovenski ornament prešli nekateri zahodnoevropski elementi.

Ornament na omenjenem kozarčku za začimbe izvira iz 19. stoletja, ko je bil slovenski ornament na vrhuncu in je veljal za enega najlepših na svetu. Poudarja našo bogato kulturno dediščino in tradicijo ter skozi detajle pripoveduje zgodbo slovenskega naroda. Barve ornamenta odražajo slovensko dušo in zagotovo pritegnejo pogled, je poudarila Karlovškova.

Katarino Karlovšek njen dedek s svojim življenjem, deli, pogledom na slovenstvo izjemno navdihuje.

Za zaključek je dodala: »Mislim, da mora vsak človek živeti tako, da za seboj pušča sled. To je odgovornost posameznika, da odkrije pravo pot. Menim tudi, da je vsak človek odgovoren za svojo srečo. Jaz prisegam na predano delo in marljivost.«