Luna nagajiva (10. del)

{infbox-new-50}9981{/infbox-new-50}

Zato pa še živimo:

Jakob Aljaž, organizator slovenskega planinstva, skladatelj, zbiralec ljudskih pesmi in duhovnik, se je rodil 6. 7. 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Pripisujejo mu zasluge za obstoj slovenstva, ker je reševal zadolžene kmete …

Spomin ob Savskem drevoredu

Savski drevored v Kranju se je včasih končal praktično pri vrtu tedaj priljubljene Slavčeve gostilne ob Savi, kjer so večkrat »kitare in cimbale pele«. Slavčev sin je bil tudi prijatelj mizarja Jožeta Božiča, ki je imel manjšo hišo višje na bregu. Ob Slavčevi hiši ob Savi je imel v najemu mizarsko delavnico. Na hiši je zdaj spominska marmornata plošča z vklesanim in pozlačenim napisom Ivanu Slavcu - Joklu, organizatorju boja proti okupatorju.

Jože Božič je bil najstarejši sin sedemčlanske družine tesarja Franca in Marije Božič, ki je že pred vojno odšla s trebuhom za kruhom z Gomilskega v Savinjski dolini v Ljubljano in Kranj. Vsi Božičevi otroci so sloveli kot izredno uspešni …

Jože je v Struževem pri Kranju kmalu vodil za tiste čase večjo mizarsko delavnico. V času vojne je pri njem delalo deset odličnih mizarjev iz okolice. To je zanje pomenilo, da so preživljali deset družin. Ker so delali klopi za »nemške šole«, naj bi bili varni pred pozivom v (seveda nemško) vojsko …

V sosednjih gozdovih Šmarjetne gore in Jošta je bil med partizani tudi Jožetov dobri prijatelj Ivan Slavec. Zato je Jože postal tudi njihov stalni obiskovalec. Prehod čez bližnji savski železniški most je omogočal, da je prijateljem prinašal različne potrebščine. Ko so se nekoč pred koncem vojne poslavljali, so ga opozorili, da je ukazano, da nihče ne sme več prihajati na obiske in se vračati. Vsakega morajo zadržati. Prosil je, da gre domov po zimsko obleko. Prijatelji so povedali, da jim je ukazano ustreliti vsakega, ki se ne bo držal ukazov. Znašel se je pred izbiro, ali tvegati ustrelitev ali pa zmrzniti v lahki obleki z nizkimi čevlji. Ni se več vrnil.

Prijatelj Ivan Slavec je kot partizan padel v vojni. Čez nekaj dni so neznani »osvoboditelji« odpeljali Jožeta na zaslišanje v grad Khislstein v Kranju, kjer so zasliševali »sumljive«. Sorodniki so od sozapornika izvedeli, da so ga kmalu odpeljali na zaslišanje s pojasnilom, naj ničesar ne vzame s seboj, ker ničesar ne bo več potreboval …

Najmlajša Božičeva sestra Mara je zatrjevala, da je čez nekaj dni zagledala bratovo dvignjeno roko z znanim prstanom, ki je molela iz kupa spluženega snega ob cesti … Tudi kasnejša politično zelo vplivna »pomirjevalca jurišnjakov« (mlajši brat in sestrin mož) sta naletela samo na zid molčečnosti.

×