Spomin na indijanskega poglavarja
Kot povsod se tudi v Kranju in krajevni skupnosti Vodovodni stolp pojavljajo skoraj vsakih deset let velike spremembe s pozidavo, rojevanjem in doseljevanjem. Zato ni nič čudnega, da večina ne ve, kaj pomeni naziv Alojzijevišče in od kod naziv.
Spomin ali domišljija sežeta nazaj. Na nekoč še skoraj neposeljenem polju od (sedanje) Ceste Staneta Žagarja do Vodovodnega stolpa naj bi (»nekakšen pravnik«?) Alojzij Colnar postavil »sredi polja« dvorec v čast in spoštovanje svoje ljubezni …
Poslopje Alojzijevišče (in tudi ozemlje ob njem) je bilo najprej domovanje sorodnikov. Kasneje je bilo denacionalizirano in po delih prodano (?), kar je pomenilo, da je postalo vzor za slab spomin na komunistično nacionalizacijo.
Zadnja znana lastnica po Ivani Colnar je bila najstarejša hčerka družine Marta Colnar. Na »nacionalizacijski razprodaji« so bila tudi okoliška polja, kjer so kasneje postavili nekaj velikih stanovanjskih blokov. Ko si zdaj staro, še vedno naseljeno stavbo ogledajo nekdanji stanovalci, se zgrozijo nad stanjem okolice in stavbe, ki razumljivo ne more spominjati na nekdanjo mladeniško, s pomočjo lune nagajive ustvarjeno romantiko …
Še to: v Alojzijevišču sta v podstrešni mansardi med veliko kranjsko tekstilno stavko živela tudi prijatelja Stane Žagar in Beno Anderwald, sin iz drugega zakona kranjske trgovke Ivane Colnar. Bila sta med organizatorji stavke. Je tudi na njuni življenji vplivala luna nagajiva?
Cesta ob nekdanjem Alojzijevišču se zdaj imenuje po padlem narodnem heroju Stanetu Žagarju, prijatelj Beno Anderwald pa je, po izdajstvu v znotrajpartijskem obračunu, zgorel v Veštrskem mlinu v Škofji Loki.