Matijevčev Janez

Janov rod se je najbolj razširil pri Matijevcu v Malem Naklem. Tjakaj se je leta 1840 priženil France Paulin (1817–1862) k nevesti Katarini, vdovi Sitar, rojeni Zupan (*1814). Večina informacij temelji na rodovniku, ki ga je sestavil Metod Pavlin, ter na prispevkih Francija Pavlina.

Brata Franc in Aleš z Janove domačije sta imela pestro, a obenem podobno družinsko življenje. France se je pri 23 letih poročil s 26-letno vdovo, ki je bila 29 let mlajša od svojega prvega moža. Doslej nisem dognala, s kom je bil lahko poprej poročen njen ostareli mož in kdo so bili morebitni otroci iz tega predhodnega zakona (da je ta sploh obstajal, izvemo iz raziskovanj Naceta in Metoda Pavlina). Domala osem let kasneje je Francetov brat Aleš (tedaj mu je bilo 25 let) prav tako vzel od sebe starejšo (30-letno) vdovo, ki je bila poprej mogoče poročena s 37 let starejšim možem (glej 'Menjave lastništva').

France je bil v Naklem ugleden mož, več let tudi župan. Župnik Blaž Blaznik v svojem Dnevniku med drugim piše, da je župan Franc Pavlin dne 3. listopada (staro slovensko ime za november) 1857 sodeloval pri naboru, dne 6. listopada pa je obedoval skupaj z nekaterimi pomembnimi oficirji. V istem dnevniku najdemo zapis: »1854, 20. velikega travna (maj), je jelo biti plat zvona, neki zlobnež Janez Zhuk (Čuk) je zažgal vrlemu županu Francetu Pavlinu po domače Matijevcu, zemljaku v Malem Naklem št. 5, pod, ki je pogorel s hlevom in hišo vred; pogorela je tudi sosednja hiša Andreja Križarja, po domače Holovca, št. 4.«

Po tistem požaru je bila zgrajena nova Matijevčeva hiša z gospodarskim poslopjem, ki pa se je čez 130 let morala umakniti avtocesti leta 1984. Kmetija, na kateri je v času gradnje te ceste gospodaril Francetov vnuk, Tone Pavlin (1921–1997).

France se je na svoji priženjeni domačiji med drugim ukvarjal z vinsko trgovino, ki jo je po njem nasledil sin Janez (*1847). Tudi Francetova brata z domačij pr Jan in pr Francku sta se ukvarjala z vinsko trgovino in tudi njima sta se v tem času (leta 1848) rodila Janeza. Aleš Paulin (pr Francku) je leta 1848 uradno ustanovil podjetje za vinsko trgovino, ki je pred drugo svetovno vojno veljala za najstarejšo vinsko trgovino v Kraljevini Jugoslaviji. Zakaj so se trije bratje, vsak na svoji domačiji, ukvarjali z vinom? Verjetno so nadaljevali obrt, ki so jo poznali od svojih prednikov. Gre sklepati, da je bila trgovina z vinom v izvornem Janovem rodu utečena že pred njimi, morda več generacij.

Kot njegov stric Aleš, ki je v tistih časih veljal za visokoizobraženega, je bil tudi Matijevčev Janez zelo napreden: poleg ljudske šole, ki je bila tedaj že obvezna, je obiskoval nadaljevalno šolo (verjetno v Celovcu), kjer se je dobro naučil nemščine. Iz njegove beležnice je razvidno, da je vino kupoval po Štajerskem, Primorskem in Dolenjskem. Z vozom in vlakom je potoval od Trsta do Trbiža. Z vinom je oskrboval znane gostilne. Sodeloval je tudi s svojim bratrancem Alojzem (Papijem) in zanj napravljal vinske kupčije. Iz beležnice lahko razberemo celo, da je posojal denar, in to ne majhnih vsot.