Med odpadki tudi nova oblačila

Bled – Letošnji mednarodni dan brez odpadkov, ki ga na pobudo Združenih narodov zaznamujemo 30. marca, je potekal na temo zero waste (brez odpadkov) v modni in tekstilni industriji. »Tekstilni odpadki postajajo vse večji okoljski problem, saj za zdaj še nimamo ustrezne rešitve, kako z njimi ravnati. Na globalni ravni se reciklira manj kot en odstotek vsega tekstila, medtem ko v Sloveniji po naših podatkih vsak prebivalec letno zavrže približno dvanajst kilogramov oblačil. Modna industrija narekuje vse hitrejše trende, kakovost oblačil pa se slabša. Govorimo lahko o modi za enkratno uporabo – pojavu, ki mu je treba odločno nasprotovati tudi s sistemskimi rešitvami,« je poudarila predsednica Ekologov brez meja Katja Sreš.

Uprimo se hitri modi

Po nekaterih študijah je, kot pravi Srešova, tekstilna industrija druga največja onesnaževalka na svetu. »Zgovoren je podatek, da je kar sedem od desetih kosov oblačil izdelanih iz fosilnih goriv, kar jih uvršča med pomembne vire mikroplastike v okolju.« Čeprav sistemskih rešitev še ni, lahko kot potrošniki veliko storimo sami. »Posegajmo po oblačilih iz druge roke, izbirajmo kakovostnejše izdelke, jih po potrebi popravimo in ne zavrzimo prehitro, predvsem pa se moramo upreti hitri modi,« je pojasnila. Pri tem imajo pomembno vlogo lokalne skupnosti, ki morajo zagotoviti učinkovite sisteme za zbiranje odpadnega tekstila, ter proizvajalci, ki naj potrošnikom ponudijo trajnostne alternative.

Včasih iz roda v rod

Občini Bled in Gorje sta zero waste občini, kjer imajo posluh za trajnostne prakse. Blejski župan Anton Mežan je opozoril na enega od problemov hitre mode: »Oblačila so včasih prehajala iz roda v rod, danes pa smo tarča posmeha že, če ne nosimo uveljavljenih znamk.« Gorjanski župan Peter Torkar na terenu opaža vedno več odpadkov, zato so zero waste načela, v skladu s katerimi smo včasih že živeli, toliko bolj pomembna.

Kot je pojasnil direktor Infrastrukture Bled Janez Resman, na Bledu letno zberejo 40 ton odpadnega tekstila, pri čemer je veliko oblačil med odpadki popolnoma novih. »Najdemo celo neuporabljeno posteljnino in brisače,« je dodal. Glavnino odpadnega tekstila oddajo prevzemnikom, ki jih izvažajo v predelovalne obrate, nekaj jih najde pot v njihov center ponovne uporabe, namensko pa zbirajo tudi tekstil, ki ga brezplačno predajo zavetiščem za živali.

Da se moda spreminja enako hitro kot trendi v turizmu, je opomnil Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled. »Razmisliti moramo o prihodnosti ravnanja z odpadki in nasploh poslovanja, da Bled ne postane smetišče, ne zaradi dnevnih obiskovalcev ne zaradi turistov in ne zaradi tistih, ki tukaj živijo.«

Festival ponovne uporabe

Ob tej priložnosti so predstavili še nov projekt za učinkovito preprečevanje in upravljanje tekstilnih odpadkov. Aktivnosti bodo v prihodnjih letih poleg Bleda in Gorij potekale v belgijskem Bruslju in estonskem Sakuju. »Projekt, ki ga vodi Zero Waste Europe, bo občinam pomagal pri vzpostavitvi dobrih praks za zmanjšanje tekstilnih odpadkov ter razvoju podatkovno podprtega sistema za njihovo upravljanje,« je navedla Srešova. Na Bledu bo letos potekalo več izmenjevalnic, popravljalnic in izobraževanj, pa tradicionalni Festival ponovne uporabe v juliju. V sredo, 23. aprila, bodo zaznamovali tudi dan v rabljenih oblačilih.