Mihail Bulgakov

»Naslednji dan, popoldne, ga je poklical Stalin. Povezanost med tem telefonskim klicem in samomorom Majakovskega je očitna – o njej upravičeno pišejo vsi preučevalci. /…/ Sicer pa ni šlo samo za Bulgakova – za Stalinov klic je takoj izvedela vsa literarna in gledališka srenja. To je bil signal, da je oblast pripravljena vsaj za manever, če že ne za dialog, za samega Stalina pa je to postalo sredstvo komuniciranja z ustvarjalno inteligenco in navsezadnje natančno orožje množičnega zatiranja – pisatelje in pesnike je s svojimi nenadnimi telefonskimi klici spravljal v šok. Ampak klic Bulgakovu je bil prvi, za katerega se je razvedelo v širših krogih.« V nadaljevanju sledi druga od dveh verzij te zgodbe. »M. A. ni verjel, mislil je, da je to šala (takrat so take res uganjali). Ves skuštran in razdražen je vzel slušalko in zaslišal: 'Mihail Afanasjevič Bulgakov?' 'Ja, ja.' 'Z vami bo zdaj govoril tovariš Stalin.' 'Kdo? Stalin? Stalin?' Takoj nato je zaslišal glas z občutnim gruzinskim akcentom: 'Ja, z vami govori Stalin. Pozdravljeni, tovariš Bulgakov.' (ali Mihail Afanasjevič, ne spomnim se natančno) 'Pozdravljeni, Josif Visarionovič.' 'Dobili smo vaše pismo. S tovariši smo ga prebrali. Vaši prošnji bomo ugodili ... Bi vas morda še res izpustili v tujino? Kako – vam zelo presedamo?' M. A. je rekel, da je bilo to vprašanje tako nepričakovano (sicer pa tudi telefonskega klica sploh ni pričakoval), da se je zmedel in ni odgovoril takoj: 'V zadnjem času sem zelo veliko premišljeval o tem, ali ruski pisatelj lahko živi na tujem. In zdi se mi, da ne more.' 'Imate prav. Tudi jaz tako mislim. Kje bi radi delali? V Umetniškemu gledališču?' 'Ja, to si želim. Ampak o tem sem jim govoril, in so me zavrnili.' 'Pošljite jim prošnjo. Zdi se mi, da bodo privolili. Morala bi se kdaj srečati in se pogovoriti ...' 'Ja, ja! Josif Visarionovič, zelo rad bi se pogovoril z vami.' 'Ja, treba si bo vzeti čas in se srečati. Zdaj pa vam želim vse dobro.' Ampak srečanja ni bilo. M. A. me je vse življenje spraševal eno in isto: zakaj se je Stalin premislil?« (str. 469–470)

Večina slovenskih bralcev ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova pozna le fragmentarno. Brali smo njegov roman Mojster in Margareta. Tudi za zgodovinsko dejstvo, da ga je 18. aprila 1930 po telefonu poklical sam Stalin, se je vedelo. Navajamo odlomek o tem pogovoru. No, bralec, ki si bo vzel čas za to debelo, a mojstrsko napisano knjigo, bo deležen celovitega opisa njegovega življenja in dela in hkrati podobe časa, v katerem se ta zgodba dogaja …