Monikina življenja polna cajna

Če bi bila rastlina, bi bila ... Verjetno čemaž, odgovarja Monika Stojc. Zakaj? Ker je močan, poln vseh zdravilnih snovi, a hkrati se tudi hitro skrije ... Prav ti prvi pomladni dnevi so čas, ko iz zemlje pokukajo najbolj zelene in najsočnejše mlade rastline: čemaž, pljučnik, smrdljivka, regrat, kurja črevca, trobentice, vijolice, česnovka, dlakava penuša, rogačica, bršljanasta grenkuljica, koprive ... Vse to so užitne divje rastline, ki so zadnja leta postale del Monikinega sveta in ustvarjanja. Začelo se je v otroštvu, ko so doma nabirali zelišča za domače čajne mešanice – še danes sta njeni najljubši rastlini bezeg in materina dušica – in igrali pesmice na trobentice. Spominja se, da si je vselej zelo hitro zapomnila imena rastlin, prava prelomnica pa je bila skavtska šola življenja v naravi, katere del je bilo tudi spoznavanje užitnih rastlin. Začela je brati knjige, se udeleževati delavnic in predavanj Daria Corteseja, Katje Rebolj ... Pri skavtih je postala inštruktorica in začela voditi delavnice o divjih rastlinah, hkrati pa je dobila priložnost, da je v restavraciji Resje v Bohinju raziskovala svet divjih rastlin v kulinariki. Začela je sušiti cvetje in pripravljati dekoracije, šopke, cvetlične krone ... Pred šestimi leti je tako nastala Polna cajna, pod okriljem katere danes pripravlja delavnice spoznavanja užitnih rastlin, nabiralniško-kulinarične delavnice, sestavlja divje recepte ... Pred dnevi je zaživela tudi Cajnina spletna stran.

Divje jedi

»Dolgo časa sama nisem kuhala, zdaj pa skušam v jedi vključiti čim več zelenih in divjih rastlin. Na vrtu naberem, kar raste tisti hip, in obogatim solato. Ali pa pogledam, kaj imam doma, in pomislim, kako bi to obogatila z divjimi rastlinami.« Ena njenih uspešnic je tako divja pica, za katero pripravi običajno testo za pico in ga speče samo s pelati in olivami, brez salame in sira. Ko je pečena, jo namaže s pestom iz divjih rastlin. Za pesto v mešalniku zmeša pest divjih rastlin, ki jih nabere na vrtu (ko omenja vrt, misli na »divji vrt« za hišo, ki ga je prerasla trava), denimo kurja črevca, regačico, lakoto, divji luk, list regrata, trpotca, doda oreščke ali semena, olivno olje in malo soli. In to je vse. Divjo pico obožuje tako njen mož Gašper (»un ta bos«, kot se predstavlja na Instagramu, saj ves čas hodi bos, sicer pa je gledališčnik, improvizator, visokovalec, skavt ...) kot leto in pol stara Tinka, ki je že navajena na divjo hrano in obožuje regrat.

Monika iz divjih rastlin pripravlja tudi razne zavitke, narastke, slane mafine, lazanjo, divje polpetke ... Pogosto divje rastline vloži v kis ali shranjuje v kozarčkih; v mešalniku jih zmeša z oljem in soljo, nadeva v kozarčke in prelije z oljem. Tako zmes potem dodaja po žličkah jedem, denimo rižoti, namazom s skuto, iz čičerike, leče, fižola, tudi juhi. Odlične so tudi juhe iz divjih rastlin, denimo čemaževa.

Nabiralniško-kulinarične delavnice

Monika je pred časom začela organizirati tudi nabiralniško-kulinarične delavnice, te potekajo v Žirovnici – ena prav ta konec tedna. Na njih Monika udeležencem pokaže, kako prepoznajo užitne divje rastline, jih varno naberejo in uporabijo v kuhinji. Zatem pa iz divjih rastlin pripravijo tudi okusen obrok ali zdravilni napitek. Monika nekatere stvari pripravi vnaprej, denimo testo ali kruh, osnovo za namaz, krompir ali kvinojo za solato, zatem pa na delavnici udeleženci jedi dokončajo z dodatkom divjih rastlin. Ne manjka niti sladica, skratka, poskrbljeno je za divjo pojedino. Monika vsako leto sodeluje tudi na Festivalu nabiralništva, letos bo potekal med 7. in 15. junijem. Na festivalu bodo živila nabrali v naravi, jedli po divje – sodelovali bodo tudi vrhunski kuharji, in pili pivo bezga. Obenem pa bodo ljudi ozaveščali o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Slovenija je bogata z divjimi rastlinami

Kot pravi Monika, je Slovenija bogata z divjimi rastlinami, saj je narava kljub vsemu še dokaj neokrnjena. Veliko je divje narave, zlasti v visokogorju. In zanimiv je podatek, da je v Sloveniji kar 90 odstotkov rastlin užitnih! In ko se začneš zanimati za divje rastline, kar naenkrat ugotoviš, da je nekaj, kar se ti je vselej zdelo plevel, lahko užitna hrana. Po Monikinih besedah je le en odstotek divjih rastlih takšnih, da te lahko ubijejo. In kako je potem s čemažem? Vsako leto se v bolnišnici znajde kdo, ki se je zastrupil, ker je zamenjal čemaž in strupeni jesenski podlesek ali šmarnico. Monika pravi, da je čemaž treba nabirati čuječe, list za listom. Rastline se razlikujejo že po vonju, različen je tudi listni nastavek. Do zastrupitev pride pri ljudeh, ki bi radi na hitro nabrali polno košaro čemaža in ga gredo »kosit« s srpom. »Zelo pomembno je, da nabiraš počasi, čuječe,« poudarja Monika.

In divja je bila tudi ... poroka

Monika, Gašper in Tinka (konec julija se jim bo pridružil še en družinski član) so v teh pomladnih dneh veliko v naravi. Monika na družinske gozdne pustolovščine s seboj vedno vzame svojo cajno in vanjo nabere vse, kar najde v gozdu ali na travniku. In če Gašper vedno in povsod hodi bos, Monika vsaj v hladnejšem delu leta nosi bosonogo obutev. Poleti pa so vsi trije večinoma bosi, sploh mala Tinka hoče biti bosa ves čas. Bosonoga je bila tudi Monikina in Gašperjeva poroka leta 2022. Naravna, divja in skavtska, saj sta oba predana skavta (Monika pravi, da so ji skavti dali prostor, da je začela delati na osebni rasti). Pripravila sta jo sama, v Završnici, s hamburgerji in Monikinim domačim zeliščnim žganjem. Monika je nosila romantično lahkotno oblekico in prelep cvetlični venček, ki ga je spletla sama, Gašper pa je bil čudovit ženin, četudi je za obleko odštel le nekaj evrov. Kako? Uporabil je srajco, ki jo je nosil ob maturi, suknjič in hlače je dobil v Humani, lesenega metuljčka pa je izdelal sam ... Naravno in trajnostno, posebno.