Monografija o Finžgarju

Franc Saleški Finžgar »je bil eden od osemnajstih ustanovnih članov tedaj sprva še zgolj Akademije znanosti in umetnosti. Prvi z uredbo imenovani člani so bili potrjeni 17. oktobra 1938. 12. novembra 1938 je bila sklicana njena prva glavna skupščina. Njen prvi predsednik prof. dr. Rajko Nahtigal je bil imenovan 4. januarja 1939, vsi drugi 28. januarja 1939. Prvi generalni sekretar je postal Gregor Krek (ml.). Člani prvega sklica Akademija znanosti in umetnosti: I. Filozofsko-filološki-historični razred: France Kidrič, Milko Kos, Rajko Nahtigal, Fran Ramovš, France Stele, Aleš Ušeničnik; prvi razredni načelnik Fran Ramovš. II. Pravni razred: Rado Kušej, Leonid Pitamic, Janko Polec, Milan Škerlj, Jovan Hadži; prvi razredni načelnik Gregor Krek. III. Matematično-prirodoslovni razred: Josip Plemelj, Milan Vidmar, Rihard Zupančič; prvi razredni načelnik Metod Dolenc. IV. Umetniški razred: Rihard Jakopič, Matija Jama, Anton Lajovic, Jože Plečnik, Oton Župančič; prvi razredni načelnik je postal Fran Saleški Finžgar in ostal prvih deset let. Finžgar je bil najbolj zaslužen tudi za ustanovitev Jegličevega akademskega doma, ki je le kratkotrajno služil svojemu namenu. Finžgar je ostal njegov predsednik do konca. Namesto da bi bil Dom pri nacionalizaciji nasilno odvzet, ga je pisatelj dostojanstveno predal v last SAZU. /…/ Franc Saleški Finžgar je tudi hišo, v kateri je nazadnje živel ob Gradaščici v Trnovem, v oporoki prepustil SAZU. Svojo odločitev je v pismu dne 7. 10. 1958 Ferdinandu Koledniku utemeljil zelo stvarno: 'Glede moje hiše si v zmoti. Ni več moja, samo v porabi do smrti, potem je last Akademije. Vedno je treba kaj popravljati pri bajti, zato sem jo dal. Daljni moji sorodniki pa bi morali tak prepis plačati, da preveč boli. Glede na to, da je Finžgar SAZU v oporoki prepustil dve stavbi, je bilo primerno, da mu je ustanova, katere tudi ustanovni član je bil, izkazala dolžno spoštovanje in pozornost …« (str. 22–23)

Dobili smo novo monografijo o Francu Saleškemu Finžgarju in v njej 25 avtorskih prispevkov, ki jih je v celoto povezala akademikinja Marija Stanonik, urednica knjige. V monografiji izvemo veliko novega o možu, ki je bil župnik, pisatelj in akademik. Navajamo odlomek iz študije Marije Stanonik o Finžgarju kot akademiku, ker je kot tak javnosti manj poznan kot po svoji duhovniški in pisateljski vlogi. V odlomku izvemo tudi, kdo so bili naši prvi akademiki. In manj znano dejstvo, da je gorenjski rojak akademiji prepustil kar dve ljubljanski hiši …