Mnoge trepetavke so podobne čebelam in osam. S tem pretentajo plenilce, ki se jim izogibajo, misleč, da gre za pikajoče žuželke. Od čebel in os jih najlažje ločimo po večjih očeh in krajših tipalnicah. / Foto: Danilo Bevk
Mnoge trepetavke so podobne čebelam in osam. S tem pretentajo plenilce, ki se jim izogibajo, misleč, da gre za pikajoče žuželke. Od čebel in os jih najlažje ločimo po večjih očeh in krajših tipalnicah. / Foto: Danilo Bevk
Muhe trepetavke: Ne čisto navadne muhe
Najbolj znane so po lebdenju v zraku, po čemer so tudi dobile ime. Pri tem so tako spretne, da jih znanstveniki preučujejo za izboljšanje stabilnosti letalnikov in robotov.
Muhe trepetavke največkrat opazimo, ko lebdijo pred nami. Vidimo jih tudi na cvetovih, a tam jih marsikdo zamenja za čebelo ali oso. To niti ni tako čudno, saj mnoge vrste trepetavk čebele ali ose »načrtno« posnema. S tem pretentajo plenilce, ki se jim izogibajo, misleč, da gre za pikajoče žuželke.
Da so pri posnemanju zelo uspešne, dokazuje tudi to, da se sem ter tja podoba trepetavke znajde tudi na kakem kozarcu medu, kar je verjetno predvsem napaka oblikovalca. Trepetavke je sicer od čebel in os zelo lahko ločiti po veliko večjih očeh in občutno krajših tipalkah. Razlikujejo se tudi po tem, da imajo razvit samo en par kril, a to je v naravi težje videti.
Podobno kot čebele se tudi trepetavke hranijo na cvetovih in jih tako nehote oprašujejo. Oprašujejo, tudi kmetijske rastline, a ker niso tako gosto porasle z dlačicami in ker ne nabirajo in ne prenašajo cvetnega prahu kot čebele, niso tako učinkovite opraševalke. A primanjkljaj včasih nadomestijo s številnostjo.
Povsem drugače pa živijo ličinke. V nasprotju s čebelami ličinke same iščejo in lovijo oziroma nabirajo hrano. Pri tem imajo različne vrste različne strategije. Nekatere ličinke so plenilci, druge rastlinojedi (na primer čemaževa trepetavka) ali pa se hranijo z bakterijami v vodi ali lesu.
Še posebno zanimive so plenilske ličinke. Ena sama ličinka navadne zimske trepetavke lahko poje celo tisoč listnih uši, zato so zelo dobrodošle prebivalke vrtov. V tujini jih celo komercialno gojijo za biokontrolo škodljivcev, še zlasti v rastlinjakih.
Tako kot druge opraševalce tudi muhe trepetavke ogrožajo spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje. Srečujejo se s pomanjkanjem hrane, vedno bolj monotonim okoljem in uporabo pesticidov.
Največ vrst trepetavk živi v gozdu, a najdemo jih povsod, kjer so cvetovi, tudi na njivah in vrtovih. Posamezna vrsta lahko uspeva le v okolju, ki nudi hrano tako za odrasle kot ličinke.
Odrasle trepetavke potrebujejo cvetoče travnike, mejice in gozdne robove. Ličinke pa so odvisne od žuželk ali rastlin, s katerimi se hranijo, oziroma od razpadajočega lesa ali vodnih teles. Vse to jim lahko zagotovimo tudi na vrtu, če nismo preveč pikolovski in vsaj deloma pustimo naravi, da gre svojo pot. Bolj ko bo vrt raznolik, bolje bodo na njem uspevale tudi muhe trepetavke.