Na dolgem sprehodu z Langom

Strip so sredi prejšnjega tedna predstavili v atriju ZRC, saj je ta izšel v sozaložništvu Kulturno-turističnega društva Festival Ljutomer, ki v tem mestu že dobri dve desetletji prireja Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, in Založbe ZRC. Prisluhnili smo pogovoru med avtorjem, scenaristom ter risarjem stripa Zoranom Smiljanićem in piscem spremne besede Marcelom Štefančičem jr.

O tem, zakaj Lang, je uvodoma spregovoril Tomaž Horvat z Grossmannovega festivala: »Letos praznujemo 120-letnico prvih slovenskih filmskih zapisov, ki jih je posnel dr. Karol Grossmann, in 110 let od časa, ko je pri njem bival avstrijski vojak Fritz Lang. V Ljutomer je prišel kot slikar in kipar, odšel pa je kot filmar, saj je tukajšnje bivanje močno vplivalo na mladega Langa. Prišli smo na idejo o razkošni stripovski produkciji, neke vrste filmu na papirju, a smo v okviru evropskega razpisa pridobili sredstva le za štirideset strani stripa. Po zaslugi Založbe ZRC se je proračun povečal in pred nami je razkošen celovečerni strip.«

Na pot z režiserjem

Po biografskih stripih o Ivanu Cankarju, Jožetu Plečniku, Karlu Destovniku - Kajuhu in stripu Črni plamen o požigu narodnega doma v Trstu, ki so vsi doživeli dober odziv bralstva, je bil Fritz Lang za cineasta Zorana Smiljanića izziv, pisan na kožo. Stripovsko biografijo o velikem režiserju je naslovil Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood, to so namreč najpomembnejša mesta za njegovo filmsko ustvarjanje. »Svoj prvi Langov film Pirati iz Moonfleeta sem kot desetletnik videl v starem vipavskem kinu. Takrat se je film kot tak zapisal v moj DNK,« se svojega prvega srečanja z Langom spominja Smiljanić.

Stripovsko zgodbo seveda začenja v Ljutomeru, a ne v letu 1915, ampak v sodobnem času na enem izmed omizij po uspešno končanem festivalu. Peter je lik v tej druščini, ki je prepričan, da je to mesto v Prlekiji bolj zaznamovalo režiserjevo življenje, kot si mislijo prisotni. Odpravi se proč od omizja v temo ljutomerskih ulic in bežeč pred drhaljo – ta osrednja lika preganja skozi ves strip – sreča Fritza Langa. In začne se dolg sprehod z režiserjem.

Strip je filmu brat

Peter, ki ga Smiljanić pošlje na pot skozi Langovo življenje, režiserja sprašuje po njegovih življenjskih prelomnicah. Rdeča nit njunih pogovorov je Langov bogat režiserski in scenaristični opus. Bralca skupaj povedeta v Berlin dvajsetih let prejšnjega stoletja in tamkajšnje nastajanje enega od pomembnih središč filmske umetnosti, soočita nas z vzponom nacizma in Langovim umikom najprej v Pariz ter nato v ZDA in takrat že filmsko Meko Hollywood.

Na tej poti spoznavamo tako najpomembnejše filme Fritza Langa, ključne tudi za zgodovino filma nasploh, kot tiste, ki mu zaradi takih in drugačnih razlogov niso ravno uspeli. »Imamo naratorja (Langa), ki ni režiral le filmov, ampak je konstruiral tudi lastno osebnost in življenja svojih ljubic; če bi mogel, bi režiral ves svet,« ugotavlja Marcel Štefančič, ob tem pa Smiljanić poudari: »Ko se Peter in Fritz sprehajata po Ljutomeru in govorita o njegovem življenju ter delu in ob tem omenjata določene osebe – igralke, igralce, režiserje, producente ... – se te pojavijo in polemizirajo z režiserjem, da določene stvari ne držijo in ob tem bralcu ponudijo drugo različico. Strip je medij, ki omogoča preskoke na različnih nivojih in stopnjah resničnosti – in to sem s pridom izkoristil.«

Različna obdobja v Langovem filmskem ustvarjanju je avtor reševal likovno, nemško obdobje je predstavil ekspresionistični slog, v ameriškem se je približal tako imenovanemu filmu noir. »Pri slednjem je recimo veliko črnih površin, tu sem uporabil veliko tuša oziroma flomastrov,« v šali doda risar, ki je sicer pri delu izjemno užival. To, da je sam opravil tako scenaristično kot risarsko delo, je lahko prednost, a ne vedno. Kljub kilometrini, ki jo ima v stripu pa tudi v poznavanju filma, je nekaj ljudem strip dal v predhodno branje. »Sicer pa sem se držal realistične smeri, kar je v sliki in besedi izraziti težje, pa sem povedal skozi nadrealno ali neke vrste sanje,« poudarja Smiljanić; da Fritz Lang iz Ljutomera pravzaprav sploh ni nikoli odšel, kar je tudi sporočilo stripa. »Langa iščem tam, kjer ga do sedaj ni bilo.«

K stripu je dodan spisek filmov, ki jih je Fritz Lang režiral, njegovih scenarijev in tudi edine njegove igralske vloge. V stripu boste spoznali, da njegov morda najbolj znani film Metropolis ni edini, s katerim je zaznamoval filmsko zgodovino. Tu so vesterni, filmi o dr. Mabusu, tudi film M – mesto išče morilca, za katerega mnogi menijo, da je njegov najboljši. Ali kot Marcel Štefančič jr. poudarja v obsežni spremni besedi k stripu: »Fritz Lang se je rodil leta 1890, a je naš sodobnik.«