Z nihalko se lahko obiskovalci že šestdeset let povzpnejo iz doline Kamniške Bistrice na Veliko planino. / Foto: Gorazd Kavčič
Na Veliko planino vozi že šest desetletij
Letos mineva šestdeset let, odkar je nihalka iz doline Kamniške Bistrice prvič popeljala obiskovalce na Veliko planino, zgodba o njeni gradnji pa se je začela že veliko prej.
Velika planina – Nihalka je obiskovalce na 1412 metrov nadmorske višine prvič popeljala 13. septembra leta 1964, ko je takratni predsednik kamniške občinske skupščine France Vidervol prerezal trak pred vhodom v srebrno gondolo. »Tako je tudi uradno luč sveta ugledala prva nihalka v Sloveniji, ki je takrat predstavljala pomembno turistično pridobitev,« so poudarili v družbi Velika planina. Nihalka, ki je bila tedaj najdaljša in brez podpornih stebrov, je svojo pot premagala v dobrih petih minutah, prepeljala pa je lahko trideset oseb. Vsaka nosilna vrv je tehtala 17 ton, za pogon žičnice pa je skrbel 200-kilovatni elektromotor.
Zgodba o njeni gradnji pa se je začela že veliko prej. Kot so pojasnili v družbi Velika planina, je že leta 1958 zaradi želje, da bi Veliko planino približali obiskovalcem in zgradili žičnico, arhitekt Vlasto Kopač za OLO Ljubljana izdelal urbanistični program in varstveni režim Velike planine ter tako zavaroval pastirski del planine. Osnoval je načrt za počitniško naselje na severozahodnem delu planine in načrte za pet različnih turističnih tipov koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na pastirsko arhitekturo, s čimer je ohranil značilno krajino planine tudi v turističnem delu.
Leta 1960 je Kopač projektiral obe postaji žičnice in hotel Šimnovec, obenem se je začela gradnja nihalke na Veliko planino. Hotel Šimnovec, zgrajen v neposredni bližini nihalke na Veliko planino, so odprli 19. decembra 1964. Nekaj dni prej so opravili tudi prve preizkuse nove sedežnice Šimnovec–Zeleni rob, ki je prav tako začela obratovati v prihajajoči zimski sezoni. »Njena vstopna postaja je bila kar v garaži zgornje postaje nihalke, peljala pa je samo do Zelenega roba. Nižje od zdajšnje vmesne postaje šestsedežnice,« so pojasnili.
Zaradi varnosti in dotrajanosti stare strojnice nihalke so jo v letu 2011 zamenjali z novo strojnico. Leta 2020 je bila zamenjana tudi nosilna vrv, lani pa še dvosedežnica Šimnovec z novo, moderno, tiho in trajnostno šestsedežnico, ki je do danes na planino popeljala že več kot 80.000 obiskovalcev.
Svojih začetkov so se v družbi Velika planina spomnili ob svetovnem dnevu turizma, ki ga vsako leto praznujemo 27. septembra. Tomaž Štefe, direktor družbe Velika planina, je poudaril, da je bila turistična pridobitev, kot je bila leta 1964 nihalka, izjemnega pomena. »Obisk Velike planine je z urejenimi dostopi na neki način omejen in tako lažje nadzorovan, kar pomeni, da je Velika planina lahko trajnostna destinacija, kot takšno si jo tudi vsi želimo,« je dejal.
V družbi so ob tem dodali, da si lokalna skupnost in upravljavci planine prizadevajo za ohranjanje naravnega okolja, hkrati pa spodbujajo obiskovalce, da naravo spoštujejo in z njo ravnajo odgovorno. »Na planini veljajo posebni ukrepi za varstvo okolja, kot so urejene pohodniške poti ter omejevanje motornega prometa. Obiskovalce nenehno ozaveščamo o pomembnosti spoštovanja naravnega okolja, kar krepi odgovornost vsakega posameznika pri ohranjanju občutljivega gorskega območja.«
V sklopu 60. jubileja nihalke, ki ga bodo praznovali daljše obdobje, bodo organizirali številne dogodke, kot so ogledi filmov Velikani Velike planine, čistilna akcija in vodeni pohodi po pastirskih poteh.
