Najevska lipa

Pretekli konec tedna sva preživela v Črni na Koroškem. Do Črne smo prišli mimo Velenja in Šoštanja, kar je bila zame nova pot. Peljali smo se mimo kraja Zavodnje in spomnila sem se, da smo v času študija rekli, da je to najbolj onesnažen kraj v Sloveniji. Termoelektrarna je bila včasih in je še danes, čistilne naprave pa so stvari spremenile. Od velikih poplav leta 2023 sem bila prvič v Črni. Če ne bi vedel, da je bil tedaj sodni dan, bi rekel, kako miren in spokojen kraj. Vse reke in potoki imajo širše struge, podporne zidove, domačini pripovedujejo, kaj so naredili na novo, katere travnike so zravnali in uredili. V soboto smo se udeležili dogodka ob Najevski lipi. Najevska lipa, bolje rečeno lipovec (Tilia cordata), je drevo z največjim obsegom debla v Sloveniji. Danes ima premer več kot 10 metrov, staro je več kot 700 let in živi zaradi številnih sodobnih kirurških posegov. Pogled nas vodi na pobočja Smrekovca, ki je bil v preteklosti naš edini vulkan. Na Koroškem se veliko legend vrti okrog kralja Matjaža, ki spi pod Peco. Pod lipo naj bi imel privezanega svojega vranca. Tudi Turki naj bi se ustavili tukaj, jedli z zlatimi žlicami. Te so menda v naglici zakopali pod lipo, ker so morali bežati pred Matjaževo vojsko. Leta 1991 je bilo prvo srečanje slovenskih državnikov, kar je postalo tradicionalna prireditev v juliju. Tudi letos je bila. Sogovorniki, ki jih je gostila županija Romana Lesjak, so razpravljali, kako bi mlade zadržali v odmaknjenih območjih, kot je recimo celotno območje občine Črna na Koroškem. Gostje so bili mladi Korošci, ki živijo v Črni in se vozijo na delo v Maribor in drugam. Več je bilo takih, ki živijo drugje, sem se vračajo le občasno. Da je demografija danes velik problem, je dejstvo. Mladi se ne odločajo za večje število otrok ali jih sploh nimajo. Kako jih prepričati in kaj jim ponuditi, da je kakovost življenja na podeželju lahko večja kot v mestu. Občina nudi komunalno urejene zazidljive parcele po mizerni ceni 10.000 evrov. Kmetijskosvetovalna služba pravi, da jim sredstva na razpisih, ki omogočajo investicije na podeželju, ostajajo. Prevoz na delo je problem. Tretja razvojna os se gradi, trenutno je še ni. Debelo uro vožnje v večja zaposlitvena središča ni malo, ali pa je. Z ene na drugo stran Ljubljane se z javnim prevozom lahko voziš krepko več kot eno uro. Želijo bivati v Črni, želijo pa si boljših povezav, zmogljivega optičnega omrežja, ki omogoča tudi delo od doma. Turizem je priložnost. Zdi se, da medgeneracijski prenos podjetništva tukaj še ni našel svojih uporabnikov. Območje je več kot 300 let živelo od rudarjenja. To je organizirana in vodena dejavnost, kjer imaš točno dodeljeno delo. Drugi mislijo zate. Težko je pridobiti podjetnost, kar se sedaj od ljudi pričakuje. (se nadaljuje)