Cankar in Prešeren / Foto: Igor Kavčič

Leto so v Cankarjevi založbi začeli s ponatisom Prešernovih poezij. / Foto: Igor Kavčič

Najprej ponatis Prešernovih Poezij

Cankarjeva založba letos praznuje osemdeset let. Za uvod v jubilejno leto so njeni uredniki predstavili letošnji knjižni program domače in prevodne literature, minuli kulturni praznik pa je založba počastila z novim ponatisom Prešernovih Poezij, ki jih dopolnjuje Namečik nemških poezij.

Poezije Franceta Prešerna so najbolj ponatisnjena slovenska knjiga. Tokratni ponatis Cankarjeve založbe je glede na vse prejšnje poseben, saj gre za natančen ponatis prvotiska Poezij. Ko so konec leta 1846 Poezije prišle iz Blaznikove tiskarne, v njej niso bile natisnjene vse pesmi. Zaradi cenzure tretje kitice je pesnik sam umaknil Zdravljico, na prigovarjanje domoljubov pa naj bi iz zbirke umaknil tudi dodatek nemških poezij. Tega je Prešeren želel dodati kot Namečik nemških pesmi, saj je pesnil tudi v nemščini. Nemškim originalom so dodani prevodi Kajetana Koviča. Poezije je lično oblikovala Suzana Duhovnik in so lahko darilni izvod, k pesmim pa je dodana tudi obsežna spremna beseda strokovnjaka za Prešernov pesniški opus Marijana Dovića.

Obilo dobrega branja

Po uspešnem preteklem letu s kar nekaj knjižnimi uspešnicami in nagrajenimi avtorji, Anja Mugerli je prejela kresnika za roman Pričakovanja, Neli K. Filipič nagrado Maruše Krese za knjigo kratkih zgodb Srečni konci, Denis Škofič Veronikino nagrado za pesniško zbirko Tuskulum, če naštejemo le najbolj znane, v Cankarjevi založbi tudi v tem letu ohranjajo med bralci že uveljavljene zbirke, ki jih bodo obogatili z novimi literarnimi deli tako že prepoznavnih avtoric in avtorjev kot z nekaj svežimi avtorskimi imeni. Program so predstavili urednica Nina Žitko Pucer in urednika dr. Andrej Blatnik in Sašo Puljarević.

V Cankarjevi založbi bodo posebno pozornost posvetili poeziji. Po novi zbirki Skrivnostna podloga v tujini enega najbolj uveljavljenih pesnikov Uroša Zupana bo sledil esenčni izbor ljubezenske poezije Dajva si več, kot imava enega najbolj branih slovenskih literatov Ferija Lainščka (zbirka Ne bodi kot drugi je doživela že 12. ponatis), nato pa še pesniška zbirka Erotika, ki jo je avtor Vinko Möderndorfer namenoma poimenoval po Cankarjevi, v njegovem času neprimerni zbirki.

Izvirno leposlovje prinaša tretji roman Zorana Predina Cirkus Astralis, ki se poigrava s kontekstom grške mitologije, Lara Paukovič piše roman Miza za štiri, Vesna Lemaić se bo tokrat predstavila z grozljivko Obraz, Karmen Petric, ki je lani odprla zbirko Razmerja, pa bo izdala roman Smrt v rezidenci.

V zbirki Razmerja, ki se je lani lepo prijela, bodo izšli trije novi ljubezenski romani: Ne poznam je Suzane Zagorc, Najboljše šele pride Petre Julie Ujawe in Cimra dramatičarke Simone Hamer.

V zbirki Moderni klasiki bo izšlo šest knjig. Tu so zbirke kratkih zgodb In druge zgodbe bolgarskega avtorja Georgija Gospodinova, Vojna lanskega vileniškega nagrajenca Miljenka Jergovića in Srebrni dež poljskega avtorja Pawla Huelleja. V Zagrebu se dogaja roman Angel izginjanja Slobodana Šnajderja, Domneve o Jakobu je naslov knjige klasika nemške povojne književnosti Uweja Johnsona, južnoameriško literaturo pa zastopa Conceição ​Evaristo.

Prvi naslov prevodnega leposlovja, ki bo izšel v prihodnjih dneh, je roman Edinka mehiške pisateljice Guadalupe Nettel, ki je bila leta 2023 nominiran za mednarodnega bookerja. Prvo ime pa je zagotovo kontroverzni francoski pisatelj Michel Houellebecq z novim romanom Uničiti. Tu je še sklepni del zgodovinske trilogije britanske avtorice Hilary Mantel Zrcalo in luč in še nekaj del sodobnih avtorjev. Ena tudi pri nas najbolj branih avtoric, italijanska pisateljica, ki objavlja pod imenom Elena Ferrante, v knjigi esejev razkriva vire navdihov za branje in pisanje.

V zbirki Bralna znamenja bo izšlo delo Slavka Pregla Široko zaprta vrata o razmerah na področju knjige v zadnjem desetletju, zbirka S poti prinaša zanimiv »kolesarski« potopis v ZDA živeče Slovenke Alenke Vreček Naj se vrti, Slavoj Žižek pa v zbirki esejev Nebesa v razsulu analizira aktualne geopolitične razmere. Ob obletnici založbe bo izšla analiza Ivana Cankarja kot romanopisca in misleca, ki jo je napisala literarna zgodovinarka Alojzija Zupan Sosič, in še nekaj zgodovinskih, med njimi o cesarici Sisi, študijo o slovensko-avstrijski zgodovini pa je napisalo 22 strokovnjakov z obeh strani meje. Monografija Simboli Slovenije in njene posebnosti je delo etnologa Janeza Bogataja.