Nekaj let nazaj, da bi poznali zdaj

Lani je pri Mladinski knjigi pod naslovom Dogodek in druga besedila izšla zbirka kratkih zgodb Annie Ernaux, prejemnice Nobelove nagrade za književnost za leto 2022, tokrat pa – prav tako v prevodu Suzane Koncut – na knjižne police prihaja še izbor treh kratkih zgodb s preprostim naslovom Tri besedila, katerih središče sta pisateljičino otroštvo, odraščanje in njena družina. »Z intimno tematiko smo začeli že pri prvi izdaji, besedila, ki so zdaj izšla v Modernih klasikih, pa so tista, zaradi katerih je Annie Ernaux v Franciji postala izpostavljena in hkrati zelo svojska avtorica z izrazito svojo pisavo. Gre za njena tri temeljna besedila,« pojasnjuje Suzana Koncut.

Prvo besedilo Mesto je zgodba avtoričinega očeta, neizobraženega delavca, praktičnega človeka, ki je svojim bližnjim izkazoval le malo nežnosti, saj se je ubadal predvsem s preživetjem družine. Zgodba Neka ženska govori o avtoričini materi, ki se je rodila na obrobju normandijskega mesteca in umrla za Alzheimerjevo boleznijo v predmestni pariški bolnišnici, o posebni vezi med materjo in hčerjo, ki je močna, a tudi težka. Sram pa je zgodba o avtoričinem travmatičnem spominu, ko je bila pri dvanajstih letih priča očetovemu poskusu umora matere. Ob tem velja reči, da se pisateljica otepa oznake, da je njeno pisanje avtofikcija. »Hotela je pisati o svojem očetu in pri tem ne prestopiti na splošnejši oris neke generacije, nekega kroga ljudi, nekega časa. Je pa res, da v njenih zgodbah bralci lahko prepoznavajo tudi svoj odnos do staršev, otroštva, šole ...« poudarja prevajalka; da na eni strani obravnava žensko in na drugi družbeno tematiko. Pisava Annie Ernaux ni poetična, sama za jezik v svojih knjigah pravi, da je pust, brez metafor. V jeziku ne išče virtuoznosti, ampak njegovo direktnost.

Roman Milenij v Beogradu srbskega pisatelja Vladimirja Pištala, prevedla ga je Đurđa Strsoglavec, prinaša zgodbo o eni ljubezni, treh prijateljstvih, vrsti vojn, razblinjanju pojma domovina, razbitju sveta na podrobnosti in ogledalu za gledanje duše. V romanu pripovedovalec Milan na praznovanju svojega 18. rojstnega dneva na televiziji spremlja pogreb Josipa Broza - Tita, 19 let kasneje pa pred Natovimi bombami beži v klet. Zgodba se odvija med tema dvema dogodkoma in govori o življenjskih zgodbah posameznikov, o novonastali srbski mitologiji, v njem se pojavljajo resnične osebe in rokovske skupine tistega časa ...

Še en roman v zbirki Moderni klasiki je Bibliografija naključnega čudesa ukrajinske pisateljice Tanje Maljarčuk, ki živi na Dunaju. Roman govori o deklici Leni, ki odrašča v svetu, polnem nasilja. Toda deklica se neustrašno brani – s humorjem, trmo in pogumom. Pri tem ne skrbi samo zase, temveč skuša pomagati tudi drugim: vzgojiteljici v vrtcu, brezdomnim psom, ki naj bi jih prodali kitajskim restavracijam, metalki diska ... V iskanju »naključnega čudeža« – leteče ženske, ki se vedno pojavi tam, kjer je pomoč najbolj potrebna – se Leni kljub vsem težavam uspe uveljaviti v družbi in svetu. Gre za kruto komedijo, ki se poigrava s svojo junakinjo. Prevedla sta jo Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej.

Ženske in materinstvo

Tu je še en intimen roman, v katerem se prepletajo zgodbe treh žensk. Mehiška pisateljica Guadalupe Nettel v romanu Edinka prepleta zgodbe treh žensk – prve, ki lahko izgubi pravkar rojeno hčerko, druge, ki si ni nikoli želela imeti otrok, in še ene, ki je že mati, a je v nekem trenutku breme materinstva zanjo pretežko. »Avtorico spremljam že od njenih pisateljskih začetkov in velja za eno najbolj prodornih avtoric mehiške in latinskoameriške književnosti. Teme, ki jih obravnava, so vselej zelo provokativne, predvsem pa je zanimiv način, kako opazuje svet okoli sebe, posamezne like, kako iz malenkosti, nečesa, kar je skrito, zna poiskati temo in okvir za kratko zgodbo ali roman,« o pisateljici razmišlja prevajalka Veronika Rot.

Prijateljici Alina in Laura sta uspešni ženski v srednjih tridesetih letih, ki se nikoli nista navduševali nad materinstvom. Laura se celo odloči za sterilizacijo. Ko se po nekaj letih v tujini vrneta v Mehiko, pa se v Alini prebudi želja po otroku. Sicer zanosi, a zdravniki ji napovejo, da otrok poroda najverjetneje ne bo preživel. Ko kljub slabi diagnozi rodi deklico Inés, se roman razvije v kompleksen preplet ambivalentnih čustev, etičnih zadržkov in družbenih prepričanj. Kaj pravzaprav pomeni biti starš, natančneje mati? Kako se spletajo vezi med starši in otroki? In ne nazadnje, koliko je materinstvo družbeno pogojeno? Roman je bil v angleškem prevodu leta 2023 nominiran za mednarodno nagrado booker.