Njune rezbarije navdušijo vse

Škofja Loka – Olga in Lojze Šmid si nista nikoli mislila, da bosta kot upokojenca našla nov hobi, ki ju bo povsem prevzel. »Še kot otrok sem iz lesa delal smuči, sani in še kaj. Potem sem bil kovinar, izučil sem se za ključavničarja. Bil sem tudi modelar, večkrat sem razstavljal makete. Z rezbarjenjem sem se začel ukvarjati šele, ko sem bil v pokoju, pa še to mi sprva ni šlo. Ko pa sem dojel, kako delo poteka, se pri tem preprosto nisem mogel več ustaviti,« pravi 78-letni Lojze Šmid, ki je sicer doma iz Železnikov, z ženo Olgo pa sta si dom ustvarila v Ljubljani. »Že mlad sem skakal s smučmi, imel sem težave s poškodbo hrbtenice, sedaj pa z ženo že 15 let uživava v rezbariji,« pojasnjuje Lojze Šmid, ki ga je za rezbarjenje navdušila žena Olga.

»V otroštvu sem gledala očeta, ki je bil z lesom zelo spreten. Večkrat sem mu želela pomagati, pa mi ni dovolil, saj se je bal, da se bom porezala. Ko sem šla v pokoj, pa me je prijatelj povabil v Trzin, kjer so v osnovni šoli potekale delavnice rezbarjenja. Takoj sem bila navdušena,« pravi Olga Šmid, sicer po rodu Dolenjka, in dodaja, da sta prvo samostojno razstavo imela v Železnikih.

Ker je Lojze doma iz Železnikov in ker sta vrsto let skrbela za njegovo sedaj 99-letno mamo Marijo, sta se namreč vedno vračala v Selško dolino. Odkar je mama v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki, jo redno obiskujeta. Ob enem izmed obiskov sta se pogovarjala z receptorko Ireno in ta je bila tako navdušena nad fotografijami njunih rezbarij, da je predlagala, da razstavo pripravita v njihovem domu, v recepciji in jedilnici, kjer njune imenitne rezbarije sedaj lahko vidijo tako stanovalci kot obiskovalci. Vsi njuno delo in izdelke občudujejo, razstavo pa si je moč ogledati še vsaj do maja.

Vsaj štiristo izdelkov

»Opravila sva izpite, imava tudi certifikata in rezbarjenje naju je v zadnjih letih povsem prevzelo. Izdelala sva že vrsto lesenih rezbarij, tudi skulptur, in le delček vsega je razstavljen tukaj v Centru slepih, slabovidnih in starejših. Mnogi naju sprašujejo, kako je moč iz lesa izdelati takšne podrobnosti, vendar nama ni nič težko,« pravi Olga Šmid, Lojze Šmid pa pojasni, da za velik dosežek štejeta dude, ki sta jih izdelala po vzorcu iz muzeja v Metliki. Skupaj z ženo sta naredila že vsaj štiristo različnih izdelkov.

»Ogromno svojih izdelkov sva podarila za različne priložnosti, delava jih za razstave, tudi po naročilu,« pravi Olga Šmid in dodaja, da tudi v Srednji lesarki šoli v Škofji Loki mlade učita rezbarjenja. »To znanje je treba širiti, da ne bo zamrlo. Ročno delo je prav posebna umetnost in zato ima tudi vrednost. Mnogi se sicer pritožujejo, da so izdelki podcenjeni, vendar imava midva s tem takšno veselje, da uživava ob vsakem novem izdelku in razstavi. Vmes se učiva o umetnosti in to nama veliko pomeni,« še pravita Olga in Lojze Šmid, ki še vedno plešeta pri folklori, imata pa tudi dva sinova in štiri vnuke.