Nogomet po Pasoliniju

Pasolini: »Nogomet je zadnja sveta predstava našega časa. V svojem bistvu je obred, pa četudi je pobeg. Medtem ko so drugi sveti obredi, celo maša, v zatonu, nam ostaja le še nogomet. Nogomet je spektakel, ki je nadomestil gledališče. Kino ga ni mogel nadomestiti, nogometu pa je to uspelo. Gledališče je namreč odnos med občinstvom iz mesa in krvi ter ljudmi iz mesa in krvi, ki igrajo na odru. Pri kinu pa imamo odnos med pravim občinstvom in zaslonom, sencami. Nogomet je spektakel, pri katerem se resnični svet, tisti na tribunah, meri z resničnimi osebami, športniki na igrišču, ki se premikajo in ravnajo v skladu z natančnim obredom. Zato se mi zdi, da je nogomet še zadnji veliki obred, ki nam je danes ostal.« Curcio: »V drugi polovici dvajsetega stoletja so veliki množični obredi zahodne družbe – gledališka katarza, katoliška maša, politične liturgije – zastarali ali so se bližali neizogibnemu zatonu. Le še nogomet je združeval množice, jim ponujal pobeg iz resničnosti in jih ponesel v ekstazo skupnih čustev. Bil je obred, ki je temeljil na mesenem odnosu med izvršiteljem in pričami, za njegov uspeh pa je bila telesna navzočnost obeh strani temeljnega pomena. In kot dogodek sam po sebi je zavzemal vlogo svete uprizoritve. /…/ Morda lahko najgloblje bistvo Pasolinijevega odnosa do nogometa zasledimo v njegovi družbeno-antropološki interpretaciji, v njegovem 'nogometnem jezikoslovju', v katerem igro nogometa prebiramo kakor sistem sporazumevanja, skozi katerega se udejanji 'sveti obred' tekme na stadionu, ki se ga udeleži dvaindvajset nogometašev/duhovnikov na igrišču in navijači/verniki na tribunah. Skratka, nogomet je dojemal kot univerzalni jezik, sredstvo sporazumevanja, deljenja občutkov: vse od razritih igrišč predmestja do velikih stadionov državnega prvenstva.« (str. 27, 137–138)

Zakaj je naslov te imenitne knjige Nogomet po Pasoliniju? Kdor Pasolinija že pozna, pozna tudi odgovor: da gre za aluzijo na naslov enega od njegovih najbolj prepoznavnih filmov: Evangelij po Mateju. In zakaj je ta knjiga izšla ravno v Idriji? Zato ker je Pasolini hodil v Idriji v šolo, v četrti razred, v šolskem letu 1930/1931, ko je bil star osem let in je njegov oče služboval v tem mestu na zahodni strani rapalske meje kot italijanski oficir. Po gornjih odlomkih bi lahko sodili, da je bil Pasolini filozof nogometa. Pa je bil predvsem strastni igralec te igre. Pier Paolo Pasolini (1922–1975), italijanski filmski režiser, pesnik, pisatelj, filozof in novinar. In ljubiteljski nogometaš.