Prostori pred dvorano radovljiške knjižnice postajajo pretesni za vse, ki bi svoja rabljena oblačila radi podarili oziroma si med prinesenimi izbrali nekaj zase. / Foto: Pika Polona Horvat

Prostori pred dvorano radovljiške knjižnice postajajo pretesni za vse, ki bi svoja rabljena oblačila radi podarili oziroma si med prinesenimi izbrali nekaj zase. / Foto: Pika Polona Horvat

Nositi oblačila »iz druge roke« postaja trend

Sredi oktobra so Komunala Radovljica, Fundacija Vincenca Drakslerja in Mladinski dnevni center Kamra v knjižnici organizirali že peto izmenjevalnico oblačil in hišnih tekstilij. Nositi oblačila »iz druge roke« ni sramota, ampak trend.

Radovljica – Letošnjo jesensko izmenjevalnico v Radovljici so spet pripravili v tretjem nadstropju radovljiške knjižnice; prostor je bil tokrat že skoraj pretesen za vse, ki so pri pultu ob vhodu želeli oddati svoja oblačila, ter tiste, ki so brskali med razstavljenimi kosi in jih pomerjali v improviziranih preoblačilnicah.

V Radovljici nadaljujejo tudi predelavo oblačil v uporabne izdelke – iz uporabljenega džinsa v Centru ponovne uporabe izdelujejo vreče oziroma torbe, iz starih zaves pa t. i. re-vrečke za sadje in zelenjavo.

»Lahko samo prinesete ali pa tudi samo odnesete. Kosov ne štejemo. Prinesite, kolikor želite, odnesite, kolikor potrebujete,« so organizatorji, Komunala Radovljica v sodelovanju s Fundacijo Vincenca Drakslerja in mladinskim centrom Kamra, tudi tokrat povabili Radovljičane in okoličane.

Lepi in dobro ohranjeni kosi oblačil

Kot je povedala Ines Kučina s Komunale Radovljica, se obisk izmenjevalnic – na leto pripravijo dve, jesensko in spomladansko – ves čas povečuje. »Tokratna je bila že peta in od vseh doslej najbolje obiskana. Tudi izmenjanih oblačil je bilo več kot na prejšnjih, zanimanje pa je za vse vrste ponudbe podobno. Morda sta letos malenkost izstopali ponudba in povpraševanje po moških oblačilih,« je na kratko povzela dogajanje sredinega popoldneva.

»Zadovoljni smo, ker v izmenjavo večinoma dobimo lepe in dobro ohranjene kose. Saj se še najde kdo, ki prinese kaj, kar bi sodilo na smetišče, ampak v večini prevzemamo oblačila, ki jih po izmenjavi z veseljem nosi nekdo drug.«

Oblačila, ki jih bo z veseljem nosil nekdo drug

Izmenjevalnico je tokrat obiskal tudi radovljiški župan Ciril Globočnik. »Presenečen in zadovoljen sem, ko vidim, koliko ljudi se je udeležilo izmenjave oblačil. Kot lahko vidimo, številni naši občani že vejo, da je izmenjati oblačila v mnogih ozirih bolje kot jih zavreči in nato kupovati nova. Vidijo, da lahko njihova oblačila, ki jih ne želijo več, z veseljem nosi nekdo drug. Oblačila, ki jih najdemo na izmenjevalnici, namreč več kot očitno niso nekaj, kar bi bilo za na odpad. In morda se bo tokrat na tem mestu našlo tudi kaj, kar bi lahko namenili prizadetim v nedavnih poplavah v Bosni.«

Več kot priložnost za praznjenje omar

Da izmenjevalnica že dolgo ni več samo priložnost, da počistimo omare, se strinja tudi direktor Komunale Radovljica Matija Žiberna. »Zelo smo veseli, da se je izkazalo, da izmenjevalnico lahko organiziramo večkrat letno, saj je res izjemno dobro obiskana, kar kaže na to, da so ljudje pripravljeni in ozaveščeni, da svoja stara oblačila podarijo oziroma zamenjajo za druga. To pripomore k razvoju trajnostnega ravnanja v občini in zavedanju, da z vsako ponovno uporabljeno stvarjo zmanjšujemo količino odpadkov in skrbimo za okolje.«

Nositi rabljeno ni več sramotno

Kot še poudarja Žiberna, posebno za mlade nositi rabljena oblačila ni nekaj, česar bi se, tako kot pogosto generacije pred njimi, sramovali. »Stigma ponovne uporabe zaradi socialnih razmer vsekakor izginja. To kaže, da gremo v pravo smer, ki nam jo nakazuje tudi leta 2016 sprejeta strategija Zero waste, in postajamo družba z manj odpadki.«

Kot odgovor sežiganju

Letos sicer zaznamujemo deseto obletnico prve uveljavitve strategije Zero waste (Brez odpadkov) v slovenskih občinah. Danes je v mrežo vključenih 19 občin, ki so, kot poudarjajo Ekologi brez meja, z načrtnim delom skupaj preprečile za vsaj 20.470 ton mešanih komunalnih odpadkov. Ze­ro waste je sicer gibanje, ki v Evropi povezuje že več kot 470 lokalnih skupnosti in je gonilo krožnega gospodarstva, še poudarjajo. Nastalo je iz protisežigalniških zahtev po ohranjanju virov brez ogrožanja zdravja ekosistemov in ljudi. Vključene občine sprejmejo strategijo z jasno opredeljenimi cilji in ukrepi za njihovo doseganje, ki vključujejo odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi.