Svečanost v Strahinju
Vojna naj ne bo način življenja
Hribarjeva vila v Cerkljah, kakršna je nekoč bila / Foto: arhiv Gorenjskega muzeja
Marca 2012 je v Nedeljskem dnevniku izšel članek Zamolčana Hribarjeva cerkljanska počitniška vila. Dr. Živa Deu, tedaj profesorica za prenovo in konservatorstvo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki se je raziskovalno ukvarjala z domovi slavnih Slovencev, je poudarila: »Kakor za mnoge rojstne hiše ali hiše, v katerih so dalj časa prebivali pomembni slovenski znanstveniki, umetniki, izumitelji, raziskovalci, politiki, meceni in drugi, ki so s svojim delom pripomogli, da je narod postal in ostal kulturno tvoren in resnično živ, velja tudi za njegovo cerkljansko domovanje, da je slabo označeno, skrito, zamolčano. Namesto da bi nanj opozorili in tako obiskovalce kot domačine vsaj bežno seznanili z njegovo preteklostjo oziroma zgodovinsko vlogo moža, ki je v njem prebival, kar bi bila tudi za sam kraj izvrstna promocija.«
Danes lahko rečemo, da Hribarjeva vila postaja ravno to: kulturno žarišče, ki bo s svojim novim življenjem tudi »izvrstna promocija«!
Ukeževo hišo v Cerkljah je leta 1886 kupil Ivan Hribar in jo dal predelati arhitektu, Čehu Vladimirju Hraskemu v meščansko poletno prebivališče. Po letu 1936 je Hribar vilo izročil sinu Milku. Po drugi svetovni vojni so del posestva zaplenili in dobršen del opustošili. Leta 1986 je vilo odkupila Gorenjska banka in jo temeljito predelala za poslovne in reprezentančne potrebe.
O tem, kako je potekala prenova in kako se je iskrilo med investitorjem in tedanjim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, je pisala odgovorna konservatorka Nika Leben.
Zlatko Kavčič je kot direktor Gorenjske banke v hiši videl in še vedno vidi pomembno vrednoto. Žal mu je, da so novi lastniki Gorenjske banke v letu 2021 hišo prodali Občini Cerklje.
Župan Franc Čebulj me je v letu 2023 povabil k sodelovanju. Njegova želja je bila, da bi v hiši predstavili tudi čas demokratizacije, osamosvojitve in obrambe Republike Slovenije. Pri prvem ogledu hiše s pristojnimi varuhi dediščine sem predlagal vzpostavitev muzeja v Hribarjevi vili.
Po več sestankih in dogovarjanjih se je oblikovala odlična muzejska ekipa. Dr. Irena Žmuc je prevzela predstavitev Hribarja in ureditev temeljne razstave v prvem nadstropju. V mansardi so imenitne razstave pripravili: arheologijo dr. Milan Saga, srednji vek dr. Jure Volčjak, etnografijo mag. Tatjana Dolžan Eržen. Sam sem za kadilnico pripravil razstavo Gorenjska za demokracijo in Republiko Slovenijo, z Mirkom Kunšičem pa še projekcijo fotografij in dokumentov. Muzejsko usklajevanje je prevzel Gorenjski muzej z Anjo Poštrak.
O razstavah in Hribarjevi vili kot odličnem kulturnem in družabnem središču bo še veliko govora. Za Gorenjski glas pa bom v nadaljevanju predstavil nekaj vsebinskih poudarkov iz časov, ko se je tudi Gorenjska borila za demokracijo in Republiko Slovenijo.