Za poletno branje / Foto: Igor Kavčič

Za poletno branje / Foto: Igor Kavčič

O diktaturi in melanholijah

V iztekajočem se poletju sta še v zraku Zabava pri kozlu in Posmehljivo poželenje, romana Maria Vargasa Llose in Draga Jančarja, ki sta izšla pri Beletrini.

Ljubljana – Letos aprila umrlega perujskega pisatelja Maria Vargasa Lloso (1936–2025), leta 2010 je za svoj pisateljski opus prejel Nobelovo nagrado, slovensko bralstvo pozna po prevodih romanov Mesto in ščeneta, Pantaleon in tolažnice, Zelena hiša in v prvi vrsti Pogovor v katedrali, s katerimi je zaslovel. V središču njegovih romanov, zanimivih tudi z literarnoteoretičnega gledišča, je pogosto prav osrednja tema vse latinskoameriške književnosti, politična in vojaška diktatura, in sicer tudi takrat, kadar je ne obravnava neposredno.

Roman Zabava pri kozlu je slikovit in obširen opis burnega zgodovinskega dogajanja, zanimiv tudi zato, ker ga lahko označimo kot roman z diktatorjem in obenem kot roman o diktatorju. V središču pripovedi je Dominikanska republika v senci brutalnega režima Rafaela Trujilla, enega izmed najbolj krvavih tiranov dvajsetega stoletja. Zgodba poteka skozi več pripovednih linij – diktator, njegovi služabniki in žrtve – ki se prepletajo v mozaik osebnih usod in skupne zgodovinske travme. Diktator je včasih v ospredju, drugič le kot temna silhueta, ki lebdi nad življenji. Zgrajen na resničnih dogodkih in obarvan s prvinami fikcije, roman razkriva bolečo preteklost, ki se še vedno zrcali v sedanjosti.

Po romanu Severni sij je pri Beletrini izšel še en roman Draga Jančarja s starejšo letnico, Posmehljivo poželenje iz leta 1993 je namreč tokrat doživel že svojo tretjo izdajo. Gre za eno njegovih bolj avtobiografsko zastavljenih del, ki je nastalo v času njegovega bivanja v New Orleansu in New Yorku. Namesto zgodovinskih tem v ospredje stopi ameriška resničnost devetdesetih let, prežeta z ironijo, tujstvom in hrepenenjem. Slovenec Gregor Gradnik kot gostujoči pisatelj dela družbo profesorju Fredu Blaumannu na delavnicah kreativnega pisanja in mu pomaga s knjigo o melanholiji. Za to pa tudi ves čas gre: za otipljivo melanholičnost, ki je v zraku, pijači, glasbi, nepremostljivi razliki med kontinentoma, pa za melanholijo v telesu, z Američanko Irene, s katero se Gregor zaplete, ob njej in v njej. Njuno zvezo poganja poželenje, ki že od začetka nosi slutnjo svojega konca. Roman, prežet z literarnimi in filmskimi referencami, razgalja iluzije o obljubljeni deželi, medtem ko v ozadju tiho tli vprašanje doma.