Občanska znanost

»V tem besedilu bom poizkušal nakazati probleme in možnosti za preseganje delovanja v zaprtem krogu institucionalizirane, uradne znanosti. Ne gre le za vključevanje 'predstavnikov zainteresirane javnosti', ampak tudi tistih, ki se – prepuščeni sami sebi – do zdaj niso vključevali. S tem svojim zapisom razkrivam zastajanje v zaprtem krogu. Nakazujem pa tudi izzive in možnosti, da bi z intenzivnejšim povezovanjem ter s prežemanjem laičnega in strokovnega presegali zdajšnje stanje. Še posebej pa gre za to, da okrepimo izrazne možnosti brezglasnih oziroma tistih, ki so nosilci tihega, prikritega znanja in so bili mogoče celo pridušeni ali utišani. Na splošno pa se lahko opiramo na že pridobljena spoznanja v okviru nekaterih dejavnikov, ki jih tukaj izpostavljam. Svet za razvoj SAZU je svoje delovanje oprl tudi na opravljeno preučevanje z naslovom Izzivi občanskega raziskovanja, izkušnje in pričakovanja iz Žirov in od drugod, ki ga je opravilo 150 sodelujočih ravno z vidika tematike, ki jo tukaj odpiram. /…/ Prav temu smo posvetili naše žirovsko preučevanje, ki je razkrilo bogate izkušnje, vedenje in znanje ljudi zunaj profesionalne kategorije znanost. Kot samorastniki so se s svojimi deli npr. predstavljali: Milena Miklavčič s trilogijo Ogenj, rit in kače niso za igrače, s katero je prehitela profesionalno raziskovanje problematike emancipacije žensk ter odnosov med spoloma in generacijami. Franci Jan je kot upokojenec z izpopolnjenim metodološkim znanjem uspel napisati knjigo o izseljevanju iz Žirov v ZDA, s čimer je vsaj posredno prispeval k profesionalnemu delovanju Inštituta za slovensko izseljenstvo v okviru ZRC SAZU. Janez Jereb je raziskal več tem (npr. o najdenčkih iz Trsta, Žirovcih v Napoleonovi vojski in o borcih za slovensko severno mejo pod vodstvom generala Maistra), tako da je – tudi po ocenah zgodovinarjev iz akademske sfere – obogatil zgodovinska spoznanja. Večina žirovskih občanskih raziskovalcev se je aktivirala šele, ko so bili že upokojenci …« (str. 40–41)

Gornji odlomek je iz drugega zvezka monografije sociologa, akademika in žirovskega rojaka Zdravka Mlinarja s skupnim naslovom Družboslovno raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem. Ta zvezek ima naslov Občanska znanost. V njem poudari tudi podvig, ki ga je zmogla številna ekipa raziskovalcev pod njegovim vodstvom in je bil konec leta 2023 publiciran v obsežni monografiji Izzivi občanskega raziskovanja. Gre za to, da bi občani postali tudi raziskovalci, zato občanska znanost (»citizen science«). Ta postaja svetovni trend.