Obročkanje štorkelj letos ni uspelo

Kranj – Običajno v začetku julija mladiči štorkelj na gnezdih dobijo posebne obročke, ki jim jih namestijo zunanji sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije z namenom proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. Po dvajsetih letih kranjske štorkljice letos ne bodo imele obročkov. Kranjskim gasilcem, s katerimi so obročkovalci dogovorjeni za pomoč pri obročkanju v občini Kranj in nekaterih okoliških občinah, se je namreč strgala jeklena vrv na eni izmed gasilskih lestev, druga pa mora biti pripravljena za morebitne intervencije. Obročkanje bi bilo mogoče šele v avgustu, ko pa je že prepozno, mladiči so takrat preveliki in s tem tudi obstaja nevarnost, da bi skočili iz gnezda.

Obročkali le deset mladičev

Obročkanje štorkelj na Gorenjskem sta pred dvema letoma od dolgoletnega obročkovalca Dušana Dimnika prevzela študent gozdarstva Nejc Kelbič in študent biografije Mitja Dobovišek, oba to počneta ljubiteljstvo. Letos sta se v dobri nameri po obročkanju sredi junija, pred dogovorom z gasilci, s pomočjo upravljavca drona Uroša Petauerja odpravila vsa gnezda posnet. V skupaj šestnajstih gnezdih so zaznali štirideset mladičev. Obročkanje je uspelo le na treh lokacijah – v Cerkljah, na Bledu in v Lescah (skupaj deset mladičev), najverjetneje jim bo uspelo še v Radovljici, kjer v času pogovora mladiči še niso bili dovolj veliki. Stari morajo biti med dva in tri tedne, da so nogice že dovolj velike, da jim obroček ne odpade.

Podnebne spremembe se odražajo tudi pri štorkljah

Posebnost letošnjega leta, ki po mnenju Doboviška zna v luči ekstremnih vremenskih razmer in sprememb postati kar stalnica, je raztegnjeno vračanje štorkelj nazaj v domača gnezda. Posledično so tudi mladiči v gnezdih zelo različnih starosti, kar otežuje obročkanje. Na Gorenjskem so opazili, da so mladiči v gnezdih tudi do tri tedne starosti narazen. Običajno se štorklje vrnejo marca, letos so se nekatere vrnile šele aprila. »Štorklje imajo dve glavni migracijski poti, ena vodi po severu Sredozemlja v Španijo, druga, bolj nevarna, pa čez Bližnji vzhod. Ta linija je bila letos zaradi slabega vremena problematična, kar štirikrat jih je zaustavilo slabo vreme,« pravi Uroš Petauer, ki bdi nad kamerami, ki snemajo dogajanje v nekaterih štorkljinih gnezdih (ta lahko spremljamo v živo na YouTube kanalu @storklje).

Spreminjanje podnebja pa je prineslo še eno spremembo. Precej štorkelj po vsej Sloveniji se odloči za prezimovanje doma, saj so zime mile, snega je malo in hrana je lažje dostopna. Letos so denimo že drugo leto zapored opazili, da na dolgo pot v tople kraje ni odšel par štorkelj iz Cerkelj, ki ima zato mladiče tudi mesec dni pred drugimi (letos so tamkajšnji mladiči prvič gnezdo zapustili že 30. junija).