Umetniški izraz Rafaela Košca Tekavca najlažje zaživi ob lesenih izdelkih. / Foto: Tina Dokl
Umetniški izraz Rafaela Košca Tekavca najlažje zaživi ob lesenih izdelkih. / Foto: Tina Dokl
Od nekdaj ga čuvajo drevesa
Les šepeta, svetloba pleše po letnicah, ptice in ribe se skrivajo med oblikami – tako bi lahko predstavili umetnost Rafaela Košca Tekavca, ki do nedelje razstavlja v Galeriji Prečna v Kamniku.
Kamnik – V Galeriji Prečna je na ogled razstava Rafaela Košca Tekavca z naslovom Svetloba lesa, ki jo ArtKam v sodelovanju z galerijo pripravlja ob Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine – takrat lahko obiskovalci tudi spoznajo umetnika pri delu. Rafael Košec Tekavc je diplomiral na Pedagoški fakulteti v Mariboru in se izobraževal tudi v tujini. Sodeloval je tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pri restavriranju številnih lesenih skulptur po državi. Kot profesor likovne umetnosti in dekoracije na Srednji šoli za turizem in gostinstvo v Mariboru združuje estetsko občutljivost s predanostjo poučevanju, svoje znanje in strast pa predaja dijakom in dijakinjam.
»Gre za mojo prvo razstavo na Gorenjskem. Z veseljem me je potegnilo v samo delo in postavitev razstave,« pravi Rafael Košec Tekavc. Njegove sklede, žlice in nenavadne oblike se zdijo vsakdanje, a skrivajo globoko umetniško razmišljanje – za nekoga so podobe iz narave, ptice, ribe, gobe. »Moj moto je vedno, da ne posnemam narave, ampak da preoblikujem les po njegovi podobi – sledim letnicam, barvi lesa, svetlobi lesa,« dodaja. Njegova povezanost z lesom sega v otroštvo. Odraščal je na Kozjanskem, plezal po drevesih in si tam širil obzorja. »Res so me čuvala drevesa in to je bila podlaga za univerzo. Tudi danes čutim, da me drevesa čuvajo, čuvam pa tudi jaz njih,« pravi umetnik.
Rafael Košec Tekavc pristopa k vsakemu lesu z enako pozornostjo in spoštovanjem, ne glede na njegovo vrsto ali poreklo. Posebno naklonjenost čuti do oreha, ki ga uporablja precej pogosto, a prav tako ustvarja iz številnih sadnih dreves, ki jih najde v domačem okolju ali pri lokalnih prebivalcih. Vsako drevo ima po njegovem mnenju svojo zgodbo, svoje značilnosti in svoj značaj, ki jih umetnik skuša ujeti in obuditi v svojih delih ter jih tako spremeniti v trajen in premišljen umetniški izraz. S svojim delom ne posega v živa drevesa, pač pa ustvarja iz trohnečih delov, jim daje novo življenje in zgodbo. Njegovo sporočilo obiskovalcem je jasno: skrbimo za drevesa in naravo, pogozdujmo, ohranjajmo odnos, ki nas povezuje z zemljo.