Odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža

Zavrh, Smlednik – Gorniški klub Jakob Aljaž je dan pred obletnico planince in ljubitelje gora povabil na tradicionalno spominsko sveto mašo na Šmarni gori, ki jo je daroval triglavski župnik France Urbanija. Sledila sta slavnostna akademija in srečanje pred njegovo rojstno hišo v Zavrhu pod Šmarno goro.

Janez Janša: »Zgledujmo se po Jakobu Aljažu.«

Slavnostni govornik je bil Janez Janša – kot soustanovitelj Slovenskega gorniškega kluba Skala. »Pred desetimi dnevi je Slovenija obhajala 34. rojstni dan. Spominjali smo se dneva, ko smo Slovenci dobili svojo državo. V tistem dnevu je bil tudi spomin na številne naše rojake v naši zgodovini, ki so nas ohranili kot narod, mnogokrat v zelo težkih razmerah, ki so gradili našo identiteto, se borili za slovenski jezik in slovensko zemljo. Med temi velikimi imeni na dolgem seznamu naših zaslužnih rojakov je ime župnika Jakoba Aljaža zelo visoko. Spomin nanj je treba ohranjati še naprej. Triglav danes velja za sveto goro Slovencev, je naš simbol, le malokdo pa ve, kakšen boj je potekal zanj pred 130 leti. Takrat je potekala pravda za vrh Triglava med Jakobom Aljažem, ki je kupil zemljo, in nemškim društvom, v kateri je na koncu na vrhovnem sodišču na Dunaju zmagal Aljaž. Iz današnje perspektive se zdi prav neverjetno, da je v tistih časih pred avstrijskimi sodniki zmagal Slovenec, obenem pa se poraja vprašanje, ali bi se danes zgodilo enako pred slovenskim vrhovnim sodiščem. Avstro-Ogrska je bila očitno takrat bolj pravna država, kot je danes večkrat naša lastna. Iz Aljaževega boja za vrh Triglava pa izhaja pomemben nauk, ki si ga velja zapomniti. Treba je vztrajati. Za stvari, ki nekaj pomenijo, se je vedno vredno boriti, ne glede na to, kako težak je boj,« je povedal. Zbrane so nagovorili tudi Leon Merjasec, podžupan Občine Medvode, Anton Tonč Žunter, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala, in Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije.

Program so obogatili še igralec in pesnik Tone Kuntner, člani KUD Oton Župančič Sora in ljubiteljski igralec Zvone Nagode v vlogi Jakoba Aljaža. Prireditev je povezoval igralec Pavle Ravnohrib.

Za vse nas, Slovence, gre

V nedeljo, ko je minilo natanko 180 let od rojstva Jakoba Aljaža, so v Smledniku, na zelenici pod župniščem, slovesno odkrili njegov doprsni kip. V tem kraju je bil krščen, obiskoval šolo in imel leta 1871 novo mašo. Že lani je pod okriljem Župnije Smlednik nastal animirani dokumentarni film o duhovniku, gorniku, skladatelju in domoljubu z naslovom Za vse nas, Slovence, gre, preteklo soboto so premierno predvajali nadaljevanje filmske upodobitve (Jakob Aljaž – Ni ga niti ga ne bo junaka, kot je bil Bačenkov Jaka), ki odstira tudi marsikatero anekdoto o rojaku iz Zavrha pod Šmarno goro; v sodelovanju z ilustratorjem Juanom E. Juvančičem pa je župnik David Jensterle ustvaril še strip Jakob Aljaž – Bojevnik za slovenske gore in slovenstvo, izdan v letošnji pomladi. Kot nam je povedal, z njimi želijo Aljaževo življenje, razmišljanje in delo približati vsem generacijam.

Župan Nejc Smole se je ob zahvali smleškemu župniku za prispevek k prepoznavnosti Jakoba Aljaža navezal na njegove besede, ko se je odločil postaviti stolp na vrhu Triglava (Saj ne gre zame, za vse nas, Slovence, gre.); dejal je, naj bodo strip, filma in spomenik možnost več, da se v časih, ki so tako zelo drugačni od tistih, v katerih je živel Aljaž, spominjamo, da ne gre za nas – gre za vse nas Slovence.

Doprsni kip, delo akademskega kiparja Ljuba Zidarja v belem betonu, ki Jakoba Aljaža prikazuje v srednjih letih, sta odkrila podžupanja Občine Medvode Mojca Murnik in župnik Jensterle. Blagoslovil ga je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je vodil tudi slovesno somaševanje ob sočasnem godu farnega zavetnika sv. Urha, obletnici Aljaževega rojstva in 130. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. V pridigi je med drugim poudaril, da je oziranje k velikim ljudem v naši preteklosti dragoceno, ker vidimo, kako rodoviten je bil prostor, ki smo ga podedovali, in kaj je ljudem ob veliko skromnejših možnostih uspelo doseči. »To nam istočasno pove, dediči in varuhi česa smo.« Dediščina namreč ni dana za to, da bi se z njo zgolj ponašali, je poudaril, ampak je dana za to, da razmislimo, kako lahko mi živimo in uresničujemo to, kar smo dobili kot dediščino od preteklih rodov.

Ob odkritju spominskega znamenja, ki so ga zasnovali z mislijo na Triglav – podstavek je iz sivo-črne skale, doprsni kip pa v že omenjeni beli barvi – je tudi v Smledniku zbrane nagovoril Jakob Aljaž oziroma Zvone Nagode v tej vlogi. Sporočila govorcev so v kulturnem programu dopolnili člani Mešanega pevskega zbora Sv. Urh in Trobilne sekcije Godbe Medvode.