Odprli Gašperjevo podstrešje čudes

Tržič – V Tržiškem muzeju so na podstrehi pred dnevi odprli nov razstavni prostor, kjer je na ogled več kot pet tisoč predmetov iz muzejskih zbirk. »Nova muzejska postavitev na sušilnem ostrešju združuje razstavo, ogledni depo in ambientalno predstavitev sušenja modrotiskanega blaga v unikaten in inovativen prikaz etnološke, športne in arhitekturne dediščine, ki obiskovalcem omogoča tudi vpogled v sicer večinoma skrito bogastvo muzejskih depojev,« je povedala direktorica Tržiškega muzeja in vodja projekta Jana Babšek.

Muzejska podstreha je bila dolga leta neurejena, dokler ni bila leta 2020 izvedena energetska sanacija celotne muzejske zgradbe, ki jo je financirala Občina Tržič. Že leto zatem so v celoti restavrirali sušilno ostrešje, ki je edinstveno na Slovenskem in širše, v sred­njeevropskem prostoru – tako v arhitekturnem pogledu kot z vidika ohranjenosti in sporočilnosti glede tehnologije modrotiska. »V preteklosti je sušilno ostrešje služilo sušenju modrotiskanega blaga. Manufakturo je vodil Gašper Pollak, uspešen obrtnik, nekdanji lastnik Pollakove kajže in župan Tržiča. Po njem smo prostor poimenovali Gašperjeva podstreha. Ambientalna postavitev modrotiskanega blaga v ostrešje, razstavljeni modeli z vzorci za potisk blaga in z ilustracijami obogateno besedilo omogočajo razumevanje pomena in delovanja sušilnega ostrešja in barvarske obrti,« je pojasnila Jana Babšek.

Preostanek obsežnega prostora zasedajo regali in omare z več kot pet tisoč predmeti etnološke, lesne, šolske, zobozdravstvene, oglarske, tekstilne in zimskošportne zbirke. Uredili so tudi pedagoško pot z interaktivnimi točkami. Ogledni depo je posebno bogat s predmeti zimskošportne zbirke, starimi sanmi, smučmi in drugo smučarsko opremo, na ogled so odličja Bojana Križaja in Mateje Svet. Številni predmeti etnološke zbirke pa pričajo o nekdanjem življenju in delu Tržičanov. Z dodanimi opisi so posebej poudarili okoli 15 predmetov. Med njimi so cehovska skrinjica krojaškega ceha iz 18. stoletja, omarica zdravnika Tomaža Pirca, ki je zdravil tudi pesnika Franceta Prešerna, ter pribor ustanovitelja tovarne Peko Petra Kozine.

Projekt sta poleg Jane Babšek vodila kustos etnolog dr. Bojan Knific, odgovoren za ureditev oglednega depoja in dokumentiranje predmetov, ter konservator/restavrator Boštjan Meglič, ki je vodil konservacijo sušilnega ostrešja in opravil konservatorska dela na številnih predmetih. V projektno skupino so se vključili vsi zaposleni Tržiškega muzeja in tudi zunanji sodelavci, projekt sta financirala ministrstvo za kulturo in Občina Tržič.

Tržiški župan Peter Miklič, ki je navdušen nad delom Tržiškega muzeja, napoveduje podporo tudi v prihodnje, med drugim jih čaka ureditev muzejskega vrta. Tržiški muzej bo prihodnje leto praznoval sedemdeset let. Ob jubileju je že izšla knjiga Bojana Knifica z naslovom Tržiški muzej: Od začetkov tržiške muzejske misli do razcveta.