Odprli vrata med police muzejskega depoja

Radovljica – Tik pred koncem leta so v radovljiškem Čebelarskem muzeju tudi za obiskovalce odprli vrata muzejskega depoja. Na pregledno urejenih policah v drugem nadstropju Radovljiške graščine so tako odslej tudi »navadnim« obiskovalcem na ogled zaščiteni in evidentirani muzejski predmeti, ki niso našli mesta na stalni razstavi. Skupaj zbirka obsega več kot 2400 predmetov.

Ogledni depo, kakršnega je Čebelarski muzej uredil v drugem nadstropju Radovljiške graščine, ima v Sloveniji le malo muzejev. Predmeti so v njem organizirani in predstavljeni tako, da si jih obiskovalci lahko podrobneje ogledajo, hkrati pa ostajajo v varnem okolju, ki zagotavlja ustrezne pogoje za njihovo ohranitev, je ob odprtju pojasnila direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole.

»Muzejski predmeti so srce vsakega muzeja in z njimi pripovedujemo spomine, ohranjamo življenje naših prednikov in tudi generacijske vezi s prihodnostjo. Ogledni depo pa je prav poseben prostor, kjer lahko prikažemo stvari, ki drugače niso na ogled javnosti, saj v samem muzeju ni dovolj prostora,« je poudarila Petra Bole.

»Depo predstavlja tudi boljšo možnost za raziskovanje, saj so predmeti v njem jasno locirani in pregledno postavljeni po policah, pomembno dodano vrednost pa predstavlja tudi za strokovno javnost.«

V oglednem depoju Čebelarskega muzeja je tako mogoče videti številne panje in čebelarsko orodje, pa tudi umetniške predmete, spominke, medalje, loške kruhke, lectova srca, gorjuške pipe in še mnoge druge predmete, ki prikazujejo razvoj čebelarstva od 18. stoletja do današnjih dni. Posebej zanimivi za »navadne« obiskovalce pa so zagotovo t. i. figuralni čebelnjaki.

Kustosinja Kristina Seljak je posebej poudarila poslikane panjske končnice; najstarejša je iz leta 1758, v čebelarskem muzeju pa jih, zavarovane in popisane, hranijo skoraj tisoč. Ogledni depo so urejali kar štiri leta, finančno pa sta muzeju zlasti pri dragih postopkih za ohranjanje predmetov pomagala Občina Radovljica in ministrstvo za kulturo.

»V Sloveniji se ponašamo z res bogato tradicijo čebelarstva in takšnih predmetov, ki so tu na ogled, drugod ni,« je na odprtju poudarila Petra Bole. Pojasnila je, da je radovljiški čebelarski muzej, ki ga letno obišče okoli trideset tisoč obiskovalcev, poseben že zaradi tega, ker po svetu specializiranih čebelarskih muzejev ni veliko, sploh pa ne takšnih, ki bi imeli ohranjeno tako bogato in raznoliko dediščino.

Povedala je še, da si želijo podoben depo urediti tudi v Kovaškem muzeju v Kropi, ki ga trenutno prenavljajo in v katerem prav zdaj postavljajo dve novi stalni razstavi, žebljarsko in etnografsko, ki bosta predvidoma odprti za Kovaški šmaren sredi prihodnjega leta.