Opraševalcem prijazni vrtovi

Društvo Čmrljica je v maju, ko praznujemo tudi svetovni dan čebel, začelo ozaveščevalno kampanjo Narava je na vrtu dobrodošla, s katero želijo ljudi spodbuditi, da bi vrtove urejali naravi prijazneje, ob tem pa jim nudijo tudi ustrezno strokovno podporo. Kampanja poteka v okviru projekta Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega, s katerim poskušajo občane informirati o varstvu opraševalcev in biotske pestrosti na vrtovih ter tako izboljšati razmere za opraševalce na vrtovih na Škofjeloškem. Poleg predavanj in delavnic, na katerih občanom predstavijo, kako lahko poskrbijo, da bo njihov vrt naravi prijazen, pisan in živ, bodo izbrali deset vrtov, kjer bodo tudi s konkretnimi nasveti pomagali izboljšati razmere za opraševalce in stanje biodiverzitete.

Opraševalcem najbolj pomagamo s tem, da jim zagotovimo hrano, poudarjajo v društvu Čmrljica. »Največja težava opraševalcev je pomanjkanje hrane. Najpomembnejši vir hrane so pisani, cvetoči travniki, pomembne so tudi javne zelene površine in vrtovi,« je pojasnil predsednik društva Danilo Bevk in dodal, da je danes pisanih travnikov vse manj. »Mnogi travniki so danes bolj gnojeni ter bolj zgodaj in pogosteje košeni, zato ne zacvetijo.« Tudi na vrtovih pogosto prevladuje skrbno negovana angleška trata. »Oboje je z vidika opraševalcev zelena puščava.« Zato poskušajo ljudi ozavestiti, da bi manj zatirali plevel na vrtu in manj pogosto kosili, saj je to prijaznejše do narave. »Vrtovi namreč niso le okras, prostor počitka in preživljanja prostega časa, ampak so obenem lahko tudi zakladnica biotske pestrosti. Naravni vrtovi posnemajo naravne ekosisteme, zato so na njih dobrodošle tudi divje rastline, to pa vrt naredi prijazen tudi številnim živalim.« Opraševalci, ki so danes zelo ogroženi, so namreč zelo pomembni. Pri opraševanju po njegovih besedah večina najprej pomisli na kranjsko čebelo, a več kot polovico opraševanja opravijo divji opraševalci. Tako v Sloveniji poznamo 35 vrst čmrljev in več kot petsto vrst čebel samotark, za opraševanje so pomembne še številne druge žuželke. Pojasnil je, da ena čebela samotarka lahko opravi delo stotih medonosnih čebel. »Skrivnost je v prenašanju cvetnega prahu, ki ga čebele samotarke prenašajo na zadku. Tega se oprime več cvetnega prahu kot nog, kjer ga prenašajo medonosne čebele.« Zelo učinkoviti opraševalci so tudi čmrlji, najprej zato, ker so večji in bolj kosmati ter se jih zato oprime več cvetnega prahu, obenem pa čmrlji oprašujejo tudi v slabem vremenu, kar je pomembno zlasti za sadno drevje, ki cveti v času, ko je še zelo deževno in so temperature lahko še zelo nizke.

Zdravo okolje se začne na vrtu

Romina Pleško, strokovnjakinja za urejanje vrtov, je predstavila ukrepe, s katerimi lahko vrt naredimo prijaznejši do narave. »Cvetoči travniki so danes eno najbolj ogroženih življenjskih okolij. Del vrtne trate zato lahko spremenimo v cvetoč travnik za opraševalce.« A pri tem je treba premagati skrb, kaj bodo rekli sosedje, kar je po njenem prepričanju pogosto razlog, da se pretirano kosi. »Ljudje se ne počutijo urejeno, če ni pokošeno,« se je pošalila in predlagala, da se je treba začeti zavedati, da ni nič narobe s tem, da je trava visoka in da cveti. »Opraševalcem tako omogočimo, da sklenejo razmnoževalni krog, zato vsaj del trate na vrtu pustimo, da cveti dlje. Če koga to zelo moti, pa lahko okoli postavi ograjico in bo videti kot gredica.« Za naše zdravje je pomembno imeti zdravo okolje, je še dodala, to pa se začne na našem vrtu.

Varstvena biologinja Mojca Pibernik je v nadaljevanju podrobneje predstavila projekt Živi in pisani vrtovi Škofjeloškega, s katerim »odpirajo vrtove naravi«. Domači vrtovi so po njenih besedah lahko zakladnica biodiverzitete. Njihov cilj je zato, da vrtovi znova »zacvetijo, brenčijo, oživijo«. V sodelovanju z Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas pa bodo tudi otroke skozi doživljajsko učenje informirali o pomenu vrtov za varstvo biotske raznovrstnosti in opraševalcev. Med ukrepi za izboljšanje stanja so v projektu poudarili: režim košnje – mozaična košnja z otoki cvetja in manj pogosta košnja; ohranjanje divjih medovitih rastlin, ki so prisotne na vrtu, tako da se jim omogoči semenjenje; izboljšanje razmer za gnezdenje opraševalcev s postavitvijo skalnjakov in gnezdilnic.