Recepti
Meso in zelenjava
Za boljšo šolo (68)
Konec marca so ravnatelji osnovnih šol končno dobili enotna strokovna navodila, kako učinkovito izvajati pouk na daljavo, in še je čas, da se jih upošteva. Pripravili so jih strokovnjaki zavoda za šolstvo, pedagoški psihologi in nekaj ravnateljev. Vsebinska analiza prvih tednov izvajanja učenja na daljavo je namreč pokazala, da so med šolami velike razlike tako v pristopih poučevanja kot obremenjevanju učencev. Zato je skupina strokovnjakov predlagala, da se učiteljski zbori po šolah več dogovarjajo in skupaj načrtujejo, da bodo vedeli, koliko domačega dela naložiti učencem.
Otrokom je treba najprej pomagati sestaviti dnevni urnik učenja, saj jih veliko tega ne zna. Učencem z učnimi težavami naj bi pri tem pomagala šolska svetovalna služba ali učitelji dodatne strokovne pomoči, saj ti najbolje vedo, koliko časa posamezni otrok potrebuje za izpolnjevanje določene naloge. Svetovalne delavke naj skušajo posebej skrbno spremljati tiste otroke, ki so jih že v šoli obravnavale, saj dobro poznajo njihove družinske razmere, ki so se zaradi težkih okoliščin in stisk staršev zelo verjetno še poslabšale. Ti otroci še toliko bolj potrebujejo podporo in zaščito. Prav vsi otroci pa zaradi pomanjkanja socialnih stikov in negotovosti pri izpolnjevanju šolskih obveznosti potrebujejo redna spodbudna sporočila svojih učiteljev ali vsaj razrednika.
Mlajši učenci zelo pogrešajo svoje učitelje in zagotovo jih bodo iz tedna v teden bolj tudi starejši. Če je bila šola prej veliko učencem odveč, jo bodo sedaj, ko ne smejo hoditi v šolo, vsak dan bolj pogrešali. Osebni stiki z učenci v razmerah, ko so učenci in učitelji časovno in prostorsko ločeni, bodo zagotavljali občutek povezanosti in sprejetosti, kar otroci od šole najbolj pričakujejo. Zato zgolj pošiljanje učnih gradiv in usmerjanje, kako reševati domače naloge, ni dovolj.
Pri načrtovanju učenja na domu je treba najprej ugotoviti, koliko računalnikov, če sploh kakšnega, imajo v družini na razpolago. Če računalnika in internetnega dostopa nimajo, je treba še bolj premisliti, koliko dejavnosti naložiti takšnim otrokom. Učitelji, na predmetni stopnji pa razredniki, naj se v tem primeru z otrokom in starši po telefonu dogovorijo, kako bo potekalo izobraževanje na daljavo. Pri teh otrocih je treba še posebno skrbno izbrati zahtevnost in obseg domačega dela. Če je v družini več otrok in imajo samo en računalnik, je treba narediti načrt in urnik, kdaj bosta lahko posamezen otrok in njegov učitelj v neposrednem stiku. Če učitelji ugotovijo, da določeno število otrok ne zna uporabljati spletnih aplikacij, naj šola pripravi navodila in nudi podporo po e-pošti ali telefonu. Pri učenju na daljavo postajajo izredno pomembni in uporabni telefoni, ki so sicer po šolah prepovedani, saj jih imajo čisto vsi učenci, in to najboljše.
V navodilih za šole je izrecno poudarjeno, naj učitelji od učencev ne zahtevajo tiskanja nalog in učnih listov, gradiva naj učenci oddajajo v elektronski obliki ali pa naj svoje izdelke fotografirajo in to pošljejo učiteljem. Pomoč staršev je predvidena predvsem pri najmlajših šolarjih, starejši učenci pa naj bi sami komunicirali s svojimi učitelji, saj pri učenju na daljavo še toliko bolj potrebujejo njihovo usmerjanje in povratne informacije. Še zlasti če se bodo ob ponavljanju starega znanja lotili tudi predelovanja nove učne snovi.