Osemdeseta leta – razkroj in upor (2. del)

Komunisti bežijo

V ZK so vse večji delež dobivali tisti pripadniki novega razreda, ki so si od ZK obetali kariere in privilegije. V 70. letih je bilo v ZK samo 2,6 odstotka vseh delavcev (do visoko kvalificiranih) in kar 19,9 odstotka od vseh zaposlenih s srednješolsko in višjo izobrazbo. Partija je postala partija vladajoče manjšine, ki je vladala zase v imenu »delavskega razreda«.

ZKS je stavila na množično članstvo. Najvišje število članov je bilo 126.737, in to prav leta 1984, ko se je začelo množično izstopanje iz ZKS. Če so prej člani preprosto nehali hoditi na sestanke in plačevati članarino, so po letu 1985 v svojih izstopnih izjavah izražali svoje razočaranje nad razmerami, kritizirali režim. V letih 1984–1989 je bilo novo sprejetih članov 5635, ZKS pa je zapustilo 32.854 članov ali četrtina članstva iz leta 1984.

Razpad komunistične partije pa se je dramatično izkazal z rezultati plebiscita in zlasti s popolno podporo oboroženih sil (teritorialna obramba, milica) Demosovi vladi. Brez posebnih zapletov je slovensko komunistično vodstvo in članstvo izdalo Jugoslavijo, samoupravljanje, bratstvo in enotnost, neuvrščenost in se odločilo za obrambo svojih položajev v Republiki Sloveniji …

Odtujeno samoupravljanje

Samoupravni socializem je podobno kot ZKS svoje statistične rekorde dosegel tik pred svojim razpadom.

Delegatski sistem je bil tik pred svojim razpadom zapletena mreža delegacij, skupščin, svetov, v katere je bilo na volitvah samoupravnih organov leta 1986 in delavskih svetov leta 1987 v 30.952 delegacijah izvoljenih 334.628 delegatov. Med njimi je bilo več kot 40 odstotkov žensk. Tako je bilo v samoupravne organe izvoljenih 17,6 odstotka prebivalstva. Skoraj vsak peti. Že s tem, da so sploh pridobili toliko »funkcionarjev«, so imele politične organizacije veliko težav.

Če prebiramo tedanja besedila vodilnih politikov in besednjak, ki so ga morali obvladati vpleteni v samoupravljanje, potem je vidno, da je šlo za izumetničen besednjak, ki nikoli ni postal del govorne slovenščine. Če je bilo komunizmu posvečenih mnogo šal, je komaj kaka ostala za samoupravljanjem. Ena je bila nov pomen kratice TOZD (temeljna organizacija združenega dela): Tovariš, oprostite, zastonj delate.

So pa bili vsi izvoljeni del sistema, za katerega so videli, da ne deluje, da ne izpolnjuje obljubljenega, in so začeli proti takim razmeram protestirati. Če ne drugače, pa s tem, da niso hodili na sestanke.

Poleg umirajočega samoupravljanja se je že nekaj let pred osamosvojitvijo gospodarska elita, ki je bila prav tako skoraj brez izjeme včlanjena v Zvezo komunistov, začela pripravljati na kapitalizem. S svojimi političnimi botri so začeli postopke, ki so pred slovensko osamosvojitvijo in po njej vodili v lopovske zlorabe in privatizacije družbene lastnine. Kot slovenski primer tovrstnega kriminala velja Elan.