Osemletnica, ki blesti v šahu

Virmaše – Vita Okorn, članica Društva Tomo Zupan Kranj, je na mladinskem državnem prvenstvu v standardnem šahu v Radencih, na katerem se je od 17. do 21. februarja merilo 168 mladih šahistk in šahistov, osvojila tretje mesto med dekleti do osem let. Naslednji dan je uspeh še nadgradila na mladinskem državnem prvenstvu v pospešenem šahu, na katerem je tekmovalo 270 šahistk in šahistov, in sicer z zmago v kategoriji deklet do osem let.

Začela pri treh

Njen oče Bojan Okorn, nekdanji kranjski občinski šahovski prvak in gorenjski podprvak, razloži, da je Vita nekoč dobila za rojstni dan šahovske figurice živalic. »Takrat sva se malo igrala z njimi, potem pa smo med korono brali Pikija Jakoba in v eni od zgodbic Piki požre šahovske figurice. Plišasti Piki je z njo nato igral že pravi šah,« nam pove Bojan. Vita je šah resneje spet začela igrati pred letom in pol, ko je začela hoditi v prvi razred. »Želela je obiskovati šahovski krožek, a nisva vedela, ali je sploh primerno, da prvošolka hodi na šah, saj nisva imela pravega občutka, kako dobro igra,« se spominjata Vitina starša Bojan Okorn in Anja Kralj Okorn. »Zdelo se mi je, da je dobra, nimaš pa občutka, na kakšnem nivoju igrajo drugi,« pove Bojan. Njen mentor na šoli je Samo Bobnar, v Društvu Tomo Zupan nad Vito bdi mentor Blaž Kosmač.

Ciklus turnirjev

Vita velikokrat sodeluje na ciklusu turnirjev mladih za Gorenjsko. »Turnir poteka enkrat mesečno, vsakič na drugi šoli,« razloži Bojan. »Nanj se prijavijo vse starostne kategorije osnovnošolcev do 15 let in igrajo vsi med sabo, fantje, dekleta, starejši, mlajši ... Znotraj turnirja določijo najboljše po kategorijah do devet, do dvanajst in do petnajst let.« Vita ponosno pripomni: »Enkrat sem premagala osmošolca!« »Kolikokrat pa premagaš atija?« jo vprašam. »Večkrat sem ga, ko ni tako močno igral, zdaj pa malo močneje igra, ga pa težje.« Bojan doda, da je na začetku res malce popuščal, da ji ni pobral vsega veselja. »Ko igrava zdaj, pa večkrat malce tvegam, da je bolj zanimivo. Včasih mi uspe, včasih ne. Zdaj sva kar izenačena,« se nasmehne Vitin oče.

Ponosna na uspehe

Vita nam razloži, da šah rada igra tako na šoli kot v Kranju. »Ko sem videla, da se lahko prijavim na ciklus turnirjev enkrat na mesec, sem se takoj želela prijaviti. Ko mi je šlo dobro, sem šla še na gorenjsko tekmovanje, pa na državno, najprej v kategoriji do 12 let, to je bilo osnovnošolsko državno prvenstvo, takrat sem bila 23., zdaj na standardnem šahu sem bila tretja, nato pa še na pospešenem postala prvakinja,« veselja in navdušenja nad svojima zadnjima uspehoma ne more skriti iskriva osemletnica. Pravi, da ji je na turnirjih všeč tudi to, da ji ni treba ves čas igrati z atijem. »Pa da dobivam diplome, zdaj imam že štiri. Sicer pa sem večinoma igrala z atijem, pa z dedijem in babi. Pa na krožku in na klubu igram z drugimi.« Sicer pa je, kot doda Bojan, morda fantom malce nerodno igrati z deklico, sploh če jih potem premaga.

Motivirana in tekmovalna

Da tako dekletce tako vrhunsko igra šah, je res nekaj posebnega. »Nama se zdi, da je šah zelo dober trening za možgane, pa tudi nauči strateškega razmišljanja,« razmišlja Vitina mama Anja. »Naučiš se sprejemati poraze; Vita je že od nekdaj izredno tekmovalna, ampak je imela tako kot vsak otrok težave s sprejemanjem porazov. Pri šahu pa denimo en krog izgubi, pa je vseeno motivirana za naslednjega. Poraz je ne ohromi, igra naprej in se trudi. Vita ima zelo dober fokus za ta leta, tudi učiteljica v šoli tako pravi. Zelo nadarjena je za matematiko. Morda se je zato tako našla v tem, ker je tako skoncentrirana in tekmovalna. Mi pa ji stojimo ob strani in jo spodbujamo.«

Šah je prvi

Bojan pove, da Vita ves čas veliko razmišlja o šahu. »Ko sva se zadnjič vozila v Radence, je komaj čakala, da prideva tja in da začne igrati in da bo zmagala,« pove, kako se je veselila tekmovanja, in doda, da so prav vsi mladi šahistke in šahisti podobne »sorte«. »Ko pridejo tja, igrajo med sabo, še preden se začne tekmovanje. Ko nehajo igrati, pa še kakšno partijo odigrajo na hodniku. Malce so v svojem svetu, ampak so posebni v pozitivnem smislu,« se nasmehne Vitin oče. Vita je lani v podaljšanem bivanju imela pravi pravcati šahovski krožek in je drugim podajala svoje šahovsko znanje. Njena mama Anja šaha ne igra, njeno strateško razmišljanje pa opazi pri drugih igrah. »Ko igrava 'katance', Vita reče: 'No, mami, a ti jaz zdaj pokažem, kako bi ti lahko zmagala?'«

Ima vzornice

Vitina velika vzornica je enajstletna šahistka Ema Jakša. »To je punca, ki igra v kategoriji do dvanajst let. Bila je državna prvakinja, evropska prvakinja in 13. na svetovnem prvenstvu,« navdušeno izstreli Vita. Z velikim spoštovanjem spremlja tudi Lauro Unuk, s katero sta nedavno tudi igrali šah v enem izmed ljubljanskih nakupovalnih centrov. Igre nista dokončali, ker je zmanjkalo časa. »Unukova je sodelovala na nekem turnirju, pa je Vita šla kar sama do nje in jo povprašala, ali bi lahko igrala z njo. Tudi Unukova je rekla, da ima Vita zelo dober fokus,« nam razloži Anja. Šahistk je sicer v splošnem veliko manj kot šahistov, ampak so vedno dobrodošle, pravijo Vitini starši. Ali bo slovenske šahovske ženske vrste nekoč okrepila tudi Vitina mlajša sestrica Pika, ki je bila v času našega obiska v vrtcu, pa ostaja vprašanje. Vemo pa, da z očetom kdaj že poskusi odigrati kakšno partijo.