Ne bom oprala teh krvavih madežev jeseni 1987 v galeriji Prešernove hiše. Veliko vprašanje WHO? (KDO?) ob polni steni portretov Josipa Broza Tita. / Foto: arhiv Metoda Frlica
Ne bom oprala teh krvavih madežev jeseni 1987 v galeriji Prešernove hiše. Veliko vprašanje WHO? (KDO?) ob polni steni portretov Josipa Broza Tita. / Foto: arhiv Metoda Frlica
V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je vse vrvelo od sprememb. Eno od takih je duhovito komentiral Miha Naglič, in sicer je zapisal, da so se na Žirovskem ob odpiranju Rudnika urana Žirovski Vrh najprej bali množice »bosancev«, potem pa »atoma«. Na koncu pa ni bilo ne Bosancev in ne atoma, vse se je spremenilo.
Ta vdor novih vsebin, novega aktivizma, je na Gorenjskem zelo viden v kranjskem glasilu ZSMS Naprej, ki ga je urejala Petra Škofic. Tako pišejo o ekologiji, stavkah, istospolnih, novi kulturi …
Poseben primer na Gorenjskem pa je bila teroristična skupina Ne bom oprala teh krvavih madežev. Tako ime so si nadeli brata Franc in Metod Frlic ter Janez Ramoveš iz Suše v Poljanski dolini. Svojo »teroristično« pot so začeli v rodni vasi pred ne več kot tremi gledalci. Bolj je zagrmelo za Prešernov dan leta 1987 v kapeli puštalskega gradu v Škofji Loki, ko so nič hudega sluteče občinstvo vznemirili zvoki motorne žage, še bolj pa surovo meso, ki so ga teroristi metali vanje.
Vrhunec pa so Ne bom oprala teh krvavih madežev dosegli v galeriji Prešernove hiše v Kranju. Na odprtju 30. septembra 1987 se je občinstvo zbralo ob kupu gnoja pred galerijo, v živalski krvi so namakali dojenčke-igrače. Znotraj galerije pa je padlo po najsvetejšem tedanje oblasti.
Na vabilu je bila Ramoveševa pesem, da bi bila rdeče-modro-bela zastava lahko tudi brez rdeče zvezde. Prav tako drzna je tudi napoved, da je morda rdeča zastava tudi črna, torej v znamenju smrti in žalovanja.
V času, ko je še veljal zakon o zaščiti dela in lika tovariša Tita, so teroristi iz Poljanske doline v Prešernovi hiši obesili po celi strani portrete večnega maršala in predsednika Josipa Broza Tita in pod njimi razstavili še veliko vprašanje: WHO? Kdo je vendar ta?
Tita so si privoščili tudi pri predelavi strani glasila Jehovovih prič Stražni stolp. Ob naslovu Večno božje ime je fotografija Tita, ki ima namesto odlikovanj na prsih velik izrez nasmeha. V kazalu s poglavji o posvečenosti božjega imena so podčrtali in zapisali vprašaj pod: Zakaj moramo poznati Božje ime. Kot izdajatelja so navedli: Pozdravi Titu – verska skupnost KPJ prič v SFRJ.
Fotografija vojakov, ki ubijajo civiliste, je tudi na razstavi. Na fotografijo so zgoraj dali Titov portret iz vojnih dni, spodaj pa preroško zapisali: JLA bo umrla nasilne smrti.
Teroristična skupina Ne bom oprala teh krvavih madežev pravzaprav po svojem terorističnem naboju presega Neue Slovenische Kunst in Laibache. Toda o Ne bom oprala teh krvavih madežev so pisali le v Napreju in Gorenjskem glasu.