Otroci z avtizmom in motnje spanja (1)

Drugega aprila smo zaznamovali svetovni dan zavedanja o avtizmu. Nasploh je ves april posvečen zavedanju o tej vseživljenjski razvojni motnji. Otroci z motnjo avtističnega spektra in njihove družine se srečujejo s številnimi izzivi. STAklub je pred dnevi pripravil zanimiv pogovor z naslovom Avtizem in otroci: Vpliv spanja pri šolskem procesu.

Kot so pojasnili v uvodu, so za otroke z avtizmom motnje spanja velik izziv, ki ne vpliva le nanje, temveč tudi na njihove družine in vsakdanje življenje, pomemben del katerega je tudi izobraževalni proces. Težave s spanjem so pogosto spregledane ali celo neustrezno obravnavane. Tokrat so jih postavili v središče. O njih sta spregovorili pediatrinja in otroška nevrologinja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., iz Centra za motnje spanja, ter Sabina Korošec Zavšek iz Zveze za avtizem Slovenije.

Spanje je ena najosnovnejših fizioloških potreb, ki vpliva na naše zdravje, počutje in kognitivne sposobnosti. »Že zelo dolgo vemo, da spanje ni proces, v katerem bi naše telo ali možgani počivali, kajti možgani so v določenih obdobjih spanja celo bolj aktivni kot v budnosti. V spanju se dogaja veliko stvari: delijo se celice, izločajo se različni hormoni in različni živčni prenašalci, spanje je pomembno za uravnavanje telesne temperature, za imunske procese, v spanju poteka tudi pretvorba kratkoročnega v dolgoročni spomin, kar je še posebno pomembno za šolajoče se otroke. Vemo, da v spanju poteka tudi neke vrste čiščenje možganov. Otroci potrebujejo več spanja, kot ga potrebujemo odrasli. Del možganov, ki je najbolj dovzeten za pomanjkanje spanja, za motnje spanja, je prefrontalni reženj, ki je tisti, ki v možganih najpočasneje dozoreva. Ta nam uravnava tako imenovane izvršilne funkcije: višje živčne dejavnosti, ki nam pomagajo pri uravnavanju našega vedenja, čustvovanja, se pravi so vpletene tako v načrtovanje, začetek in v samo izvedbo nekega ciljno usmerjenega vedenja. Pomanjkanje spanja oziroma moteno spanje se lahko kaže s težavami na tem področju,« je predstavila Barbara Gnidovec Stražišar.

Sabina Korošec Zavšek je prav tako poudarila pomen izvršilnih funkcij. »Otroci z avtizmom imajo že tako slabše izvršilne funkcije, ki se v primeru prisotnosti motenj spanja še poslabšajo. Kažejo se v nereguliranem čustvenem vedenju, poslabšajo se senzorna regulacija, motnje pomnjenja, pozornosti, koncentracije, razpoloženja ... Pogosto so posledično tudi starši nenaspani in celotna družinska dinamika je zato zelo drugačna. Prav tako to vpliva tudi na dinamiko v vrtcu ali šoli.«

Barbara Gnidovec Stražišar je potrdila, da so težave s spanjem pri otrocih z avtizmom zelo pogoste. »Po različnih ocenah se z motnjami spanja srečuje od štirideset do osemdeset odstotkov otrok z avtizmom. Najpogostejša je nespečnost: težave z večernim uspavanjem, nočna ali zgodnja jutranja prebujanja, po katerih otroci ne morejo več zaspati. Opozorila bi, da moramo pomisliti tudi na druge vrste primarnih motenj spanja. Takšne so predvsem motnje dihanja v spanju – približno dvajset odstotkov otrok z avtizmom ima lahko težave na tem področju, še pogostejše so tako imenovane motnje gibanja v spanju, predvsem sindrom nemirnega spanja. Tudi dogajanja v globokem spanju, kot so hoja v spanju, nočni strahovi, so lahko zelo pogosta pri otrocih z avtizmom.«

Zelo pomembna je pravilna higiena spanja.

(Se nadaljuje)