Otroci z avtizmom in motnje spanja (2)

Težave s spanjem so pri otrocih z avtizmom pogoste. Dr. Barbara Gnidovec Stražišar, somnologinja in strokovnjakinja za medicino spanja, ki med drugim deluje v Centru za motnje spanja, je spregovorila o higieni spanja, ki je sicer pomembna za vse. »Spodbujati je treba našo biološko uro s tako imenovanimi zunanjimi dejavniki časa: da gremo spat in vstajamo ob isti uri, ne glede na to, kateri dan v tednu je; da spimo v prostoru, primernem za spanje (ustrezna temperatura, zatemnjenost, tišina); da skrbimo, da se otroci in mladostniki čez dan dovolj zadržujejo na svetlobi, še posebno v jutranjem času, in da so zgodaj popoldne dovolj telesno aktivni. Pozorni moramo biti tudi na določene snovi v hrani oziroma pijači. Vemo, da velikokrat tudi že otroci posegajo po tako imenovanih energetskih ali drugih napitkih, ki vsebujejo kofein, ki zanje ni primeren. Na spanje vpliva tudi uporaba zaslonov. Vsaj eno uro pred želenim začetkom spanja jih je treba odložiti. Pomembno je tudi, da posteljo namenimo spanju, da vanjo ne prinašamo svojih skrbi, ki lahko vplivajo na to, da posteljo povezujemo z nespanjem. Zvečer gremo spat, in ko se zjutraj zbudimo, moramo vstati in posteljo zapustiti.«

Motnje spanja prinesejo tudi spremembe v funkcioniranju čez dan. Kažejo se na različne načine. »Lahko tudi paradoksno: z dnevno čezmerno zaspanostjo ali s spremembo vedenja: pojavom izbruhov, impulzivnosti, hiperaktivnosti. Bodite pozorni, če otrok med spanjem smrči, se čezmerno poti, ima premore v dihanju. To lahko nakazuje na težave z dihanjem v spanju. Prisoten je lahko večerni nemir pred spanjem: povečane motorične aktivnosti, včasih otroci znajo dobro opisati tako imenovani sindrom nemirnih nog, ki se pojavi največkrat v spodnjih okončinah, ko mirujejo. Če zaznamo omenjene znake, je prav, da o tem spregovorimo najprej z otrokovim izbranim zdravnikom, ki se odloči, ali je potrebna nadaljnja obravnava pri strokovnjakih za medicino spanja,« je pojasnila dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Sabina Korošec Zavšek iz Zveze za avtizem Slovenije je povedala, da pri otroku, ki ima evidentirane težave s spanjem, priporoča prilagoditve pri pouku, kadar je otrok nenaspan. »Izkušnje kažejo, da kadar otroci ne spijo dobro, imajo v šoli moteno čustveno, senzorno regulacijo, pozornost, koncentracijo ... Starši poročajo, da kadar otrok dobro spi, tudi v šoli veliko bolje funkcionira.«

Dr. Barbara Gnidovec Stražišar je za konec poudarila še, da je spanje pomembno v vseh življenjskih obdobjih in za vse. »Pomembno je, da si vsak dan vzamemo dovolj časa za spanje. Čeprav eno tretjino svojega življenja prespimo, je to zelo dobro naložen čas, da lahko preostali dve tretjini normalno funkcioniramo.« Zaključna misel Sabine Korošec Zavšek pa je bila vezana na pomembnost medsebojnega sodelovanja, timskega povezovanja: »Komunikacija med šolo ali vrtcem in starši je pomembna, da se pravočasno ugotovijo vzroki, zakaj ima otrok določeno vedenje, ki ni enako, kot je bilo ali kot ga imajo vrstniki. Povezovanje je ključno.« (Konec)