Rudi Šturm / Foto: arhiv avtorice
Dvornemu kuharju Lovrencu Šturmu in Heleni Campiello sta se rodila dva otroka: Elizabeta (*1888) in Rudolf (*1889). Družina se je preselila v Pulj, ki je bil tedaj glavno pristanišče avstro-ogrske vojne mornarice. Lovrenc je bil zaposlen kot vodja kuhinje. Postal je osebni kuhar bodočega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in član njegovega stalnega spremstva na potovanjih (glej Dvorni kuhar Šturm). Tudi te podatke sem v celoti prevzela po zapisih in pripovedovanjih bratov Šturm.
Helena je z otrokoma živela v Pulju, kjer je Rudi začel leta 1898 obiskovati šolo. Ker očeta od leta 1892 naprej ni bilo več, so v družini govorili večinoma italijansko. Leta 1900 je mati sina poslala z vlakom k sorodnikom, sama pa je vzela hčerko s seboj v Italijo. Od tedaj je Rudi živel pri družini strica Franca Šturma v Ljubljani. Začel je obiskovati šolo na Grabnu. Bil je dober učenec, odličen v številjenju in izvrsten v telovadbi ter je vneto sodeloval pri društvu Sokol. Leta 1902 je med poletnimi počitnicami z dvema prijateljema, eden izmed njiju se je pisal Kramar, skrivaj odšel peš na Dunaj. Fante so v predmestju Dunaja zajeli orožniki in jih vrnili domov. V domačih časopisih so se pojavila ugibanja, da so šli na bursko vojno. Leta 1904 se je zdravje Marije Malenšek, žene strica Franca Šturma, zelo poslabšalo in Rudija so napotili kot siroto brez staršev k županu njegove domovinske Občine Cerklje. Ta ga je priporočil v oskrbo družini Rant v Kranju, pri kateri je živela tudi družina Sirčevih. Rudi se je v Kranju izšolal na trgovski šoli in kot vajenec ter kasneje kot pomočnik usposabljal za praktično delo v trgovsko-podjetniški stroki pri družinah Rant, Sirc in Adamič.
Kje in kako je umrl Rudijev oče, ni znano. Mati Helena se je v Pulju preživljala kot šivilja. Umrla je leta 1914 in po njeni smrti se je ob izbruhu 1. svetovne vojne hčerka Elizabeta zatekla k stricu Francu v Ljubljano, nato pa odšla v Gradec. Njen mož Giovanni Cuzzi iz Pulja (por. leta 1921) jo je vzel s seboj v Južno Ameriko, od koder sta se leta 1935 vrnila in nastanila na Reki, ki je bila takrat del Italije.
Še anekdota iz tistega časa: Italijani so ob zasedbi Pulja kralja Viktorja Emanuela III. ob paradi postavili na pručko, da bi bil videti višji. Zelo ga je motilo, da je bil nižje rasti od drugih kronanih glav Evrope, zato so mu morali poiskati visoko princeso, da bi bilo potomstvo višje. Izbrana je bila Jelena, hči kralja Nikole I. (šesti od dvanajstih otrok), ki je bila za glavo višja od moža. Njun sin Umberto je bil dejansko visok in postaven možak.