Ovire zato, da te okrepijo

Prihodnji mesec, 7. avgusta, bo minilo 130 let, odkar se je uresničila odločitev Jakoba Aljaža, da na Triglavu, kjer je štiri mesece prej za en goldinar odkupil 16 kvadratnih metrov zemljišča, postavi stolp. »Pa res drži, da je od norca do genija samo korak. No, ne zameri, vendar je tako: to, da misliš na vrhu Triglava postaviti stolp, je čista norost, načrt pa je tako genialen, da stolp lahko začnem takoj delati,« se je prijatelj, kleparski mojster Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, sprva odzval na naročilo za izdelavo valjastega objekta iz debele pocinkane pločevine – najvišjega gorskega zavetišča in danes najprepoznavnejšega simbola slovenstva. »Saj ne gre zame, za vse nas, Slovence, gre. Triglav moramo vrniti Slovencem,« je Aljaž pojasnil svojo namero, s katero je odgovoril na planinske postojanke in poti, ki so jih v naših gorah postavljali ter urejali avstrijski in nemški planinci. Belec je vzel besedo nazaj. »Nisi norec, samo velik zanesenjak si. In velik Slovenec ...«

Velik domoljub

Jakob Aljaž je znal razbrati znamenja časov, meni smleški župnik David Jensterle, ki je lani s skupino sodelavcev ustvaril animirani dokumentarni film o duhovniku, planincu, glasbeniku ... z naslovom Za vse nas, Slovence, gre, letos pa nadaljevanje predstavitve rojaka iz Zavrha pod Šmarno goro v filmu Ni ga niti ga ne bo junaka, kot je bil Bačenkov Jaka ter v sodelovanju z ilustratorjem Juanom E. Juvančičem prikaz njegove poti in delovanja v stripu Jakob Aljaž: Bojevnik za slovenske gore in slovenstvo. »Aljaž je spoznal, da so slovenske gore in slovenstvo ogroženi, in je na to odgovoril kljub vsem naporom, ki jih je moral vložiti, kljub vsem preprekam, ki jih je moral premagati. Sam je dejal, da so ovire zato, da se premagajo in da te okrepijo. To je tudi glavno sporočilo, ki ga želimo predati gledalcem animiranih filmov in bralcem stripa,« je pojasnil Jensterle. »Ni samoumevno, da imamo slovensko kulturo in domovino, da imamo svojo državo. Kakor so nam v preteklosti mnogi, med njimi tudi Jakob Aljaž, z mnogimi napori ohranili našo slovensko kulturo, tako moramo biti mi danes najprej hvaležni za njihov trud, potem pa odgovorno ohranjati in še požlahtniti našo kulturo in domovino. Ne smemo biti samo uživači, ampak odgovorni skrbniki, ki moramo misliti tudi na tiste, ki pridejo za nami.« Aljaž je bil velik domoljub, vendar ne na način, da bi bil v spopadu s tujim, se pravi, biti »proti« nemškemu, temveč njegovo domoljubje pomeni biti »za« slovensko, je še poudaril Jensterle.

S prvim filmom se je Župnija Smlednik pridružila praznovanju 30-letnice občine Medvode. Jakob Aljaž je namreč občinski zavetnik, na dan, ko se je rodil, je v Medvodah občinski praznik. Letos so s filmom zaznamovali 180. obletnico Aljaževega rojstva in 130. obletnico postavitve stolpa na Triglavu, rojaku so se poklonili tudi z odkritjem doprsnega kipa, spomladi pa med bralce pospremili strip. »Ko sva z Juanom Juvančičem iskala slikovni material za prvi animirani film, sva šla tudi v rojstno hišo v Zavrh in tam je gospa, ki nama je odprla, dejala, kako lepo bi bilo, da bi bil še strip o tem velikem možu,« je Jensterle spregovoril o pobudi, ki so jo uresničili v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. Za strip je bilo med drugim treba napisati več dialogov, pri čemer je bil po besedah avtorja največji izziv, kako nekatere starinske besede in nekdanje navade umestiti v besedilo tako, da bodo razumljive tudi v današnjem času.

Ljubitelj gora in petja

Jakob Aljaž je bil dejaven na različnih področjih, med drugim je bil že od mladih let navdušen nad glasbo. Uglasbil je številne pesmi – posebno so mu bile pri srcu Gregorčičeve –, v slovenščino je prevedel priljubljeno božično pesem Sveta noč ... V Slovenski pesmarici, izdani v dveh delih (leta 1896 in 1900), je zbral najbolj znane zborovske skladbe slovenskih skladateljev. Z njo je spodbudil nastajanje pevskih zborov na podeželju in širjenje slovenske umetne pesmi med ljudstvom ter, kot izvemo v stripu, obenem prispeval tudi k povečanju števila članov Mohorjeve družbe, pri kateri je pesmarica izšla v nakladi 80.000 izvodov. V drugem delu je bila objavljena tudi Aljaževa verjetno najbolj znana pesem Oj, Triglav, moj dom. Uglasbitev besedila, ki ga je napisal Matija Zemljič, je sovpadala s postavitvijo stolpa na Triglavu; prvič so pesem zapeli ob njegovem slovesnem odprtju 22. avgusta 1895.