Ozdravljiva jetika

Franckova hiša je bila eden najtrdnejših stebrov slovanstva, izrazito protigermansko usmerjena. Prag hiše so prestopili mnogi za našo zgodovino pomembni ljudje: Šenoa, Bleiweis, Hribar, Tavčar, Janez Ev. Krek, Jeglič, Ujčić, Vovk, Škerbec, Blou­dek, Dedek, Derč, Lavrič, Rant, Guzelj, Maier-Kaibitsch, Adlešič, Natlačen, Pirkmajer, Sernec, Maister, Kern, Krenar, Bitenc, Pirc, Sirc, Peter Kozina, Westen, Gassner, Glanzmann, Bonaventura-Resman, Korošec, Rupnik, Opačič, Plemelj, Peterlin, Aleksander I., Peter II., Tomše, Pretnar, Šuklje in še in še ter kot zadnji leta 1945 Ilja Erenburg v spremstvu Kidriča starejšega. Zadnja dva sta bila delno ali povsem neevropskega rodu. Franc Kidrič je bil nezakonski sin Štajerke in bogatega Neevropejca z Dunaja. Tako piše moj oče v članku iz leta 2007 Družina je bila izseljena.

Pisala sem o Josipu Tomšetu, prav tako o Rudolfu Maistru. Omenila sem družino Sirc in Petra Kozino. (Glej Tekstilni podjetnik Šturm ter Atek in teta Mima) Omenila sem tudi Ivana Tavčarja in dr. Antona Korošca. V prihodnjih člankih bom opisala še več od teh znamenitih oseb.

Nedolgo po tem, ko je leta 2019 umrl stric Eša, je moj takrat 89-letni oče v svojih spominih napisal, da je njegova »Mami« na priporočilo direktorja trgovske šole v Ljubljani, Gogale, prišla kmalu po vojni kot finančna pomočnica iz Kranja. Ko se je šla predstavit, so ji svetovali, naj odstrani rože na klobuku, ker so Paulinovi zelo solidna družina. (Glej Povprečne partije Franckovih) Dne 6. 9. 1922 se je poročila z Atkom.

Njen oče, Valentin Fister, je bil star 72 let, ko je ona kot tretji otrok ugledala luč sveta. Bil je obrtnik in je leta 1916, star 88 let, zaradi pomanjkanja hrane (sladkorja) umrl. Zdi se, da je bil premožen, saj je imel hišo na Rožnovenskem klancu v Kranju. Anina sestra Berta (1895–1987) je končala osem razredov gimnazije; ni bila poročena in je službovala v Zagrebu. Brat Tine je doktoriral v Pragi, bil je poročen z Dalmatinko, otrok nista imela.

Stric Tinček je zbolel za jetiko in umrl. Jetika, to se pravi tuberkuloza, je bila v tistih časih eden od najpogostejših vzrokov smrti. Prevladovalo je mnenje, da je bila jetika v rodu. Res je starejši brat mojega očeta, stric Eša, malo po drugi vojni za njo zbolel, a ga je leta 1928 odkriti penicilin (zdravilo iz plesni so nato razvili v zgodnjih 40. letih) rešil. Za to, kar je bila nekoč neozdravljiva bolezen, se je izkazalo, da jo povzroča bakterija. Antibiotično delovanje imajo tudi čebula, česen ali pa žajbelj. Naravni antibiotiki jih je imenovala teta Marija.

V začetku je bil 1 gram penicilina vreden enako kot 1 gram zlata.

Danes je tuberkuloza premagljiva infekcijska bolezen, nekoč pa je bolnika izločila iz družbe. Tako so Atku odsvetovali poroko z Ano Fister in tudi pri stricu Ešu je bila še toliko let kasneje vzrok, »da ga n'bena ni hotla«. Več o tem pozneje.

Ana Fister v zakon ni prinesla premoženja ali družbenega statusa, je pa »v hišo prinesla zdravje«, kot je poudaril moj oče. Teta Marija in stric Eša sta živela 93 let, moj oče skoraj 92 let in pol, teta Ani pa je še danes živa in bo čez nekaj tednov praznovala 101. rojstni dan.

S prihodom Ane Fister je bilo podjetje stare vinske trgovine popolnjeno. Zadevo je vodil Atek, »Mami« je vodila vse pisarniške zadeve, izstavljanje računov in podobno. Kmetijsko posestvo je vodil Papi, gospodinjstvo pa »Mama« Frančiška Majzelj. (Glej Frančiška Majzelj in »father John«)