Panični napad ali infarkt?

Ena izmed najpogostejših dilem, s katero se srečujejo ljudje ob paničnem napadu, je vprašanje, ali gre res le res za panični napad ali morda za srčni infarkt. Klinični psiholog Matija Breznik iz Zdravstvenega doma Kranj pojasnjuje, da je ena izmed ključnih razlik trajanje simptomov. »Panični napad običajno traja nekaj minut, pri srčnem infarktu pa bolečina in nelagodje v prsih ne izgineta, temveč se stopnjujeta,« pravi in dodaja, da ima tudi narava bolečine pomembno vlogo. Po njegovih besedah pri srčnem napadu ljudje opisujejo občutek pritiska ali stiskanja v prsih, bolečina pa se lahko širi. Pri paničnem napadu je bolečina ostra in pikajoča.

Ob paničnem napadu je ključno, da osebi v stiski pomagamo na pravi način. »Najpomembnejše je to, da ostanemo mirni,« svetuje Breznik. »Vaša anksioznost lahko situacijo le še poslabša. Osebi govorite mirno in počasi, uporabljajte kratke stavke ter ji dajte vedeti, da ste ob njej in da bo vse minilo.« Dodaja, da osebe ne smemo siliti v pogovor o njenih občutkih, če tega ne želi. Pogosto že sama prisotnost bližnje osebe daje občutek varnosti. »Spodbujajte globoko trebušno dihanje, pomaga lahko tudi štetje vdihov in izdihov,« pravi psiholog in poudarja, naj se oseba, če je le mogoče, umakne iz hrupnega okolja.

Obstajajo pa situacije, ko je nujno poiskati zdravniško pomoč. »Če niste prepričani, ali gre za panični napad ali srčni infarkt, ne odlašajte s klicem reševalcev,« opozarja Breznik. Dodaja, da je pomoč potrebna tudi, če napad traja nenavadno dolgo, več kot trideset minut, ali če se pojavljajo simptomi, kot so huda bolečina v prsih, motnje zavesti ali težko dihanje. Opozarja tudi na to, da je ob ponavljajočih se paničnih napadih, ki vplivajo na vsakdanje življenje, priporočljivo poiskati strokovno pomoč.

Čeprav paničnih napadov ni mogoče vedno preprečiti, obstaja več tehnik, ki pomagajo zmanjšati njihovo pogostost in intenzivnost. Ena najučinkovitejših metod je pravilno dihanje. »Globoko dihanje pomaga umiriti avtonomni živčni sistem in zmanjšati fiziološke znake tesnobe,« razlaga Breznik. Ena izmed preprostih vaj je tako imenovano dihanje v kvadratu, kjer štiri sekunde vdihnemo, štiri sekunde zadržimo dih, nato štiri sekunde izdihnemo in ponovno štiri sekunde zadržimo. Koristne so tudi različne tehnike sproščanja, kot so progresivno mišično sproščanje, vizualizacija in meditacija. Poleg tega pa Breznik svetuje tudi zdrav živ­ljenjski slog.