Nespoštovanje naravnega okolja in lastnine
Za Marijo Renko, materjo Johane, so zaslišali še Marijo Dernovšek, mati Antonije, ki je dejala, da so ji najprej branjevke povedale, da je njena hči z Renkovo prespala pri nekem gospodu. Ko je Antonijo zaslišala glede tega, se je mala najprej branila, da sta celo noč spali in da ne ve, kaj je gospod počel, nazadnje pa je le vse priznala.
Dernovškova obtoženega ni poznala. Enako kot Renkova je povedala tudi glede prenočevanja deklic v Maličevi kočiji. Denarja ji ni hči nikdar prinesla, odmero odškodnine, do katere je menila, da je upravičena, je prepuščala sodišču. Obe materi sta namreč zahtevali odškodnino (od obtoženega), saj naj bi bila njuna otroka v mnogočem oškodovana (pričakovali sta plačilo za izgubo nedolžnosti svojih hčera).
Namestnik državnega pravdnika je nato materi vprašal, ali nista mogoče pred razpravo hčeri podučili, kaj morata govoriti, a sta obe v en glas zatrjevali, da sta otrokoma zabičali le, da morata govoriti zgolj resnico.
Zdravniško izvedensko mnenje je najprej predstavil dr. Stöckl. Po njegovem do popolnega občevanja ni prišlo. Pri tako majhnih deklicah se mu je to zdelo nemogoče, da je šlo bolj za poskus ali za nepopolno občevanje. Posledic naj ne bi otroka nikakor utrpela, ker »da se tako mladih bitij ne da deflorirati«, moški ud da bi lahko prodrl kvečjemu v preddvor, nikakor pa v nožnico samo. Sicer pa bi do občevanja prišlo najlaže v položaju, ki je bil opisan (prodiranje od zadaj, oziroma noge na ramenih) in bi bil pri tako majhnih dekletcih edini možen. Prišlo naj bi torej kvečjemu do vdora v nožnični preddvor, nadaljnje prodiranje bi bilo možno samo s hudimi poškodbami (ki bi bile vidne še v času zaslišanja).
Zagovornik obtoženega je dr. Stöckla vprašal, ali bi bilo možno, da je prišlo do občevanja v času od dogodka do zdravniškega pregleda in ali bi se to lahko zgodilo tudi s kakšnim predmetom, na primer s svečo ali s korenjem. Stöckl je dejal, da ne more zanikati, da ne bi do tega (teh znakov na nožnicah) lahko prišlo v tem vmesnem času in da bi takšne sledi lahko pustilo tudi kakšno »mehanično sredstvo«, na primer kos palice.
Svoje mnenje je podal tudi ranocelnik Gregorič, ki je dejal, da do občevanja ni moglo priti, ker da je bilo to nemogoče zaradi disproporca genitalij – nasilno prodiranje moškega uda da bi povzročilo razširjenje nožnice in raztrganje sramne vezi – kar pa se ni zgodilo. Na kakšen način pa je prišlo do strganja deviške kožice, pa da je težko ugotoviti, do tega bi lahko prišlo na različne načine, tudi s prstom. Sicer pa da se ni bati kakih posledic za dekleti. Tudi on je menil, da do popolnega občevanja ni prišlo, do poskusa pa vsekakor, in to »tako daleč, kot se je le dalo«.
Sledilo je vprašanje zagovornika, ali se zdi verjetno, da je obtoženi Silič glede na svoje telesno stanje štirikrat občeval v eni noči. Dr. Stöckl je odvrnil, da je to zelo odvisno od posameznika – prenekateri ne spravi skup niti za enkrat!