Nespoštovanje naravnega okolja in lastnine
Osemletna Antonija Dernovšek je svojo pripoved začela podobno kot pred njo Johana, da sta obtoženega srečali onega večera v parku Zvezda. Gospoda sicer nista poznali, sta ga pa pogosto videvali, ko je od njiju kupoval cvetje. Koliko je bila ura, ni vedela, bilo pa je pozno. Ena od njiju mu je natvezila, da sta razbili lonček, in druga, da sta izgubili deset krajcarjev in da zato ne upata domov. Rekel jima je, da lahko počakata nanj, da gre še na kavo v kavarno.
Ko je prišel iz kavarne, so šli vsi trije k njemu domov. Tam je gospod prižgal luč, zaprl vrata in jima ukazal, da se slečeta. Ona da je obdržala srajco in eno krilo, Johana pa samo srajco. Nato sta legli k njemu v posteljo, vsaka na eno stran. Začel ju je objemati in otipavati ter jima ukazal, da mu dasta nogi na ramena, nakar jima je tiščal svoj moški ud v spolovilo (oziroma kot je rekla Antonija: »rit«) in ju tako ponečedil. To je najprej počel z Johano, nato z njo in to ponovil z obema še enkrat. Prej tega ni pričakovala, mislila je, da bosta pri gospodu samo prespali. Pustila se je, ker je gospod tako ukazal, jo je pa spolovilo bolelo celo noč in še potem precej časa. »Nisim pustila, pa je vunder.«
Okoli sedmih sta odšli, gospod je najprej odprl vrata, se prepričal, da ni nikogar, rekel, naj bosta tiho, dal vsaki dva groša in ju odpravil. Na zofi nista bili nič, je pa proti jutru nanjo legel gospod. Bilo je zelo tiho in ni res, da bi noreli po sobi, psa nista videli nobenega, ni res, da bi grozil, da ju bo napodil s korobačem, če ne bosta dali miru. Sicer pa česa takega še ni počela z nikomer, za Johano ni vedela. O tem je najprej povedala svoji materi, ta pa materi Johane. Domov ni hotela zato, ker Johana ni hotela, sama pa si ni upala. Obtoženi je izjavo deklice označil za nesramno laž, a mu je ta z vso trdnostjo vse ponovila v obraz.
Nato so ponovno poklicali Johano Renko, ki je sedaj izpovedala, da jo je gospod v postelji najprej otipaval za spolovilo, morala mu je dati nogi na rame, nakar ji je vtaknil svoj moški ud v nožnico, kar je naredil tudi z Antonijo in nato z njo še enkrat. Branila se je, ker jo je bolelo, vendar pa jo je čvrsto držal z rokama in porival med nogama ter jo tako ponečedil. Prej ali kasneje ni z nikomer počela česa takega. Prej je sicer z gospodom velikokrat govorila, vendar ji ni nikdar predlagal česa takega. Sicer je ostala v glavnem pri prejšnji izjavi, tudi da je bila Antonija povsem naga. Pri svoji izjavi, da vsega tega ni počel, pa je vztrajal tudi obtoženi.
Na vrsto za zaslišanje je prišla Marija Renko, Johanina mati. Vedela je, da otrok prodaja cvetje in ji je to dovoljevala, hči ji je dostikrat prinesla tudi denar. Dvakrat ali trikrat je tudi izostala ponoči od doma, kar je pojasnila, da je prespala v kočiji gostilne pri Maliču. O dogodku je najprej izvedela od matere Dernovškove in potem ji je hči sama vse priznala. Mati jo je zaradi tega tudi telesno kaznovala in ji prepovedala prodajati cvetje. Posebej ji je prepovedala pohajanje po ulicah in ji je zagrozila, da jo bo sicer vrgla v vodo, s čimer jo je seveda hotela le prestrašiti.