Pesmi so prestale preizkušnjo časa

Jenkovo nagrado v Društvu slovenskih pisateljev podeljujejo že štirideset let zapored. Komisija v sestavi Darinka Kozinc (predsednica), Miljana Cunta, Katarina Gomboc Čeh, Tonja Jelen, Zlatka Obed, Robert Simonišek in Zoran Pevec je v branju imela okrog petsto pesniških zbirk, ki so izšle v zadnjih dveh letih. Za nagrado je nominirala zbirke, ki so jih napisali: Goran Gluvić, Jure Jakob, Tatjana Pregl Kobe, Natalija Milovanović, Ana Pepelnik, Brane Senegačnik in Uroš Zupan. Prejemnika letošnje Jenkove nagrade so razglasili v ponedeljek na prireditvi v Mestni knjižnici Kranj. Za svojo osmo pesniško zbirko Prosojnosti jo je prejel pesnik, esejist in prevajalec, profesor na oddelku za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti Brane Senegačnik.

»Čeprav naslov zbirke, ki je razdeljena na deset ciklov, sugerira pomen pogleda, se avtor opira predvsem na intenzivno veččutno izkušanje resničnosti,« je komisija zapisala v obrazložitev. In: »Senegačnik nam v Prosojnostih približa vsakdanje reči, dišeče drevorede, opojne cvetlice, spomin na svoje najbližje, samotno obalo, grško goro, verze minulih pesnikov ali ljubljansko cerkev. V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva. Pesnik 'stik' tostranega in transcendence upesnjuje s pretresljivo eksistencialno globino, ki je v kontrastu z gluhostjo, prenasičenostjo in brezčutnostjo sodobnega časa. Ob preizpraševanju smisla lastnega bivanja, svoje povezanosti, a nič manj odtrganosti od posvetnega in nebeškega občestva, se mu porajajo življenjska in intimna vprašanja, razkrivajo skrivnosti, razpleta se resnična bivanjska drama.«

Lirika se piše počasi

»Nikoli nisem pisal pesmi z mislijo na nagrade, sem je pa zelo vesel, ker je pomembna zunanja potrditev. Še posebej zato, ker so mnoge izmed teh pesmi nastale pred dvajset in več leti in so na neki način mogoče prestale preizkušnjo časa,« je ob nagradi povedal Brane Senegačnik, na naše vprašanje, kako je pisati pesmi v današnjem času in ali je za pesnika prednost, da lahko na svet gleda drugače, kot ga vidi, pa je dejal: »To je individualno vprašanje. Rekel bom kakor kdo. Poznam ljudi, ki pišejo ali pa so pisali zbirko v enem tednu, in druge, ki to delajo dolgo časa. Moja zbirka na primer je potrebovala več kot dvajset let, preden je izšla. Lirično poezijo, kot jo sam skušam pisati in razvijati, je po mojem mnenju težko pisati, ker je čas izredno hiter, lirika pa je nasprotno zelo počasna zadeva. Zahteva, da se ustaviš, da obrneš pogled navzven in navznoter, predvsem pa se moraš odklopiti od divjega tempa nenehne komunikacije. Vsi vemo, da to ni lahko, je pa vsekakor pomembno in vredno.«

Kot je v nagovoru povedala direktorica knjižnice Maja Vunšek, je poezija umetnost, ki presega meje jezika in kulture, predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pa, da se »veselimo praznika poezije, sedmih nominiranih pesniških zbirk in njihovih avtorjev, ki so tu s svojo vizijo, povednostjo, mislijo in povabilom, da vendarle razmislimo o našem življenju in družbi«.

V programu, ki ga je povezoval Toni Cahunek, je igralec Ajdin Huzejrović občuteno interpretiral pesem vsakega nominiranega avtorja, večer pa je z glasbo oplemenitil harmonikar Marko Hatlak.