»Pismo« Karlu Šefmanu, 1. del

G. nadporočnik Karel Šefman!

Stosedmo leto teče od tedaj, ko smo Slovenci prvič v zgodovini dobili priložnost, da ne za tuje, pač pa za svoje lastne interese ter potrebe poprimemo za orožje in tudi za ceno lastnih življenj (o)branimo ozemlje, ki je naše in pripada nam. Prvič v naši zgodovini so nekateri posamezniki zato zbrali armado prostovoljcev, ki se je bila pripravljena boriti za ozemlje, po katerem je segala tuja roka. Med njimi je največji heroj slovenskega naroda general Rudolf Maister zbral kar 12.000 prostovoljcev, ki so (o)branili slovensko ozemlje ob severni meji na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Prvič v zgodovini lahko tudi govorimo o takratni čisto pravi slovenski vojski.

Tudi na Gorenjskem so se tedaj dogajala usodna dejanja za Slovenijo, ki naj bi bila za večno zapisana v našo zgodovino in prepoznana kot enkratno, državotvorno in najpogumnejše dejanje nekaterih slovenskih domoljubov. Poudarjam, naj bi bila, pa žal niso! Tisti, ki so se prostovoljno zbrali in organizirali oborožene enote, da so lahko branili naše ozemlje na severozahodu in ozemlja na južnem Koroškem pred avstrijsko-nemškim Volkswehrom in italijansko vojsko, so ostali pozabljeni in spregledani. Po toliko letih tako strokovni kot tudi politični javnosti v Sloveniji ni uspelo verodostojno in argumentirano oceniti, žal pa tudi ne priznati, vloge posameznikov in skupin na Gorenjskem in južnem Koroškem, kjer so se uprli agresorskim težnjam sosednjih držav, Avstrije in Italije. Spregledani so bili v času Države SHS in Kraljevine SHS, ki sta podlegli obljubam sil antante, da bo ozemlje pravično razdeljeno. In spregledani so bili tudi v času po drugi svetovni vojni, v državi SFRJ, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se prvič pojavijo društva generala Rudolfa Maistra. Nekaterim so bila tedaj odkrita spominska znamenja na njihovih rojstnih hišah, kar pa je bilo tudi vse. Generalu Rudolfu Maistru se je RS oddolžila s proglasitvijo državnega praznika na dan njegovega rojstva. Vsi borci in predvsem njihovi voditelji z območja Gorenjske – major Alfred Lavrič, Vinko Potočnik, Lojze Ude, Rudolf Badjura, Alfonz Mencinger, Janko Vilman in ti, dragi Karel – pa ste kot rečeno ostali bolj ali manj pozabljeni. Tudi državna proslava letos ob državnem prazniku, dnevu generala Rudolfa Maistra, je to potrdila, saj borci, ki so se poleg generala Rudolfa Maistra borili za iste cilje kot general sam, niso bili vredni niti omembe.

(Se nadaljuje)