»Pismo« Karlu Šefmanu, 3. del

V tem času so na Gorenjskem in Koroškem že delovale tudi enote generala Maistra, ki so varovale slovensko ozemlje na južnem Koroškem. Najpomembnejši gorenjski borci za severno mejo na tem delu so bili dr. Janko Brejc, major Alfred Lavrič, kot vojaški pooblaščenec Narodne vlade v Ljubljani pa Lojze Ude, Rudolf Badjura, Alfonz Mencinger, Vinko Potočnik, Janko Vilman in seveda Karel Šefman. Udetova in Šefmanova vloga je še toliko pomembnejša, saj sta oba nastopila najprej kot prostovoljca z njunimi enotami in so ju šele kasneje vključili v enote pod poveljstvom generala Maistra. O delovanju, organizaciji in vojnih aktivnostih teh enot na tem delu Slovenije je obširno pisal Lojze Ude v 2. številki Jeseniškega zbornika iz leta 1969.

Šefmanova četa je od januarja 1919 delovala tudi na Koroškem, kamor je prešla zaradi avstrijsko-italijanskega zavzetja Podkloštra in namena, da zavzame tudi Korensko sedlo. Prav Šefmanovi četi gre zasluga, da se to ni zgodilo. Šefmanova četa se je tvorno vključevala tudi v boje pri branjenju karavanškega predora pri Podrožci, kjer so potekali hudi boji s precejšnjim številom žrtev.

Največ zaslug pa gre nadporočniku Karlu Šefmanu in njegovi četi pri branjenju Zgornjesavske doline pred italijansko vojsko, ki je nameravala zavzeti t. i. jeseniški trikotnik. Po premirju z Avstro-Ogrsko so namreč Italijani, tudi čez črto londonskega sporazuma, nameravali prodreti do Ljubljane, kar so jim preprečili srbski prostovoljci. V Zgornjesavski dolini pa so jim okupacijo območja od Trbiža in Jesenic, vse do Triglava, Bleda in Bohinja, preprečile Šefmanove enote. Prišlo je tudi do oboroženih spopadov in diverzantskih akcij, ki so jih izvedli Šefmanovi borci, s čimer so preprečili prodiranje Italijanov v Zgornjesavsko dolino po cesti in železnici.

Takole je eno izmed odmevnih akcij januarja 1919, ko so Italijani hoteli prodreti z do zob oboroženimi vojaki do Jesenic, kasneje opisal poveljnik, nadporočnik Karel Šefman: »Bila je jasna in mrzla noč. Mesec je svetil, ko sem razporedil svoje fante na borbene položaje. Dve strojni puški sta držali v šahu cesto, pri Jalenovi žagi pa dve železniško progo. Po cesti je pripeljala kolona tovornjakov, po progi pa vlak. Z nekaj rafali smo opozorili makaronarje, da gre tokrat zares. Bili smo dovolj odločni, da so se nas nočni vsiljivci pošteno ustrašili. Ročno so opustili svojo namero, se obrnili in jo urezali nazaj proti Trbižu. In tako je najlepši košček sveta ostal slovenski.«

Že pred tem je eden izmed Šefmanovih borcev, ko je izvedel za ta prodor, z diverzantsko akcijo uničil kretnice na železniški postaji v Kranjski Gori in s tem preprečil Italijanom prodor po železnici.

(Se nadaljuje)