Karel Šefman in njegova četa sta imela veliko vlogo pri branjenju ozemlja pred italijansko vojsko, ki je nameravala zavzeti tako imenovani jeseniški trikotnik. / Foto: arhiv Andreja Žemve
Tudi po mnenjih strokovne javnosti, ki so opisana v sicer ne tako številnih publikacijah, gre Karlu Šefmanu predvsem na vojaško-taktični ravni velika zasluga, da je ta del slovenskega ozemlja ostal slovenski. Na politični ravni gre seveda zasluga tudi srbskemu znanstveniku Mihajlu Pupinu, ki se je pri ameriškem predsedniku Wilsonu zavzel za to, da Bleda z jeseniškim trikotnikom niso uspeli priključiti Italiji. Seveda pa bi bilo slednje skorajda nemogoče, če bi Italijanom že pred tem uspelo zavzeti ozemlje jeseniškega trikotnika in bi bil ta v času pariške mirovne konference pod italijansko okupacijo. Da Italijani na pariški mirovni konferenci niso mogli nastopati s svojimi zahtevami po ozemljih z argumentom, da je jeseniški trikotnik pod italijansko okupacijo, pa gre torej zasluga v veliki meri nadporočniku Karlu Šefmanu in njegovim borcem.
Mihajlu Pupinu je Občina Bled s sodelovanjem srbskih oblasti za njegove velike zasluge v znak hvaležnosti postavila spomenik in ga imenovala za častnega občana Bleda, medtem ko je Karel Šefman tako na lokalni kot tudi na državni ravni ostal spregledan in pozabljen.
Po koroškem plebiscitu je želel postati častnik vojske Kraljevine Jugoslavije, vendar je bil zavrnjen, verjetno zaradi spora s poveljnikom čete Rudolfom Badjuro. V spor z njim je prišel zaradi napredovanja italijanske vojske 19. januarja 1919 proti Petelinjeku in Peči, ki ga je Šefman hotel s spopadom preprečiti, Badjura pa je temu nasprotoval.
Karel Šefman je kasneje, med drugo svetovno vojno, sodeloval tudi v OF. Do svoje smrti leta 1973 je kot uradnik živel v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
Menim, da Karlu Šefmanu zaradi njegovih pogumnih in predvsem državotvornih dejanj vsekakor pripada večja pozornost, kot mu je bila namenjena doslej, in da si zasluži svoje mesto v zgodovini slovenskega naroda.
Županja Občine Kranjska Gora je predlog sprejela z odobravanjem, toda zapletlo se je prav tam, kjer sva najmanj pričakovala. Krajevna skupnost Kranjska Gora je sicer predlog na svoji seji januarja 2024 podprla. Ker pa je na kasnejšem zboru krajanov prišlo do nekaterih nasprotujočih mnenj, predvsem (vplivnih) prebivalcev bližnje okolice trga, so sklep spremenili in predlagali drugo lokacijo. Vendar tudi to ni vzdržalo in tako je bilo na predlog županje sprejeto, upam, da dokončno stališče, naj se obstoječi Park miru za hotelom Prisank v Kranjski Gori preuredi, postavi spomenik Karlu Šefmanu in preimenuje v park po tvojem imenu.
(Se nadaljuje)
