»Pismo« Karlu Šefmanu, 5. del

Bomo videli, dragi Karel, ali bo vsaj to tako obstalo in tako končno popravimo krivico, ki se ti godi že več kot sto let in boš vendarle dobil svoje mesto v zgodovini Zgornjesavske doline, za katero si toliko storil.

Toda kot vidiš, tudi v lokalnem okolju, od koder izhajaš, ni najbolj lahko, saj tudi v letu 2024, torej v letu Rudolfa Maistra, ni bilo mogoče storiti kaj več kot to. Tvoji rojaki, domačini, so namreč zelo občutljivi na vse, kar prihaja območja izven njihove »pristojnosti«, kar sem, žal, občutil ob prizadevanju zate tudi sam. Nekdo mi je namreč ob podanem predlogu v kranjskogorskem narečju celo zabrusil: »Ja kaku pa, da to ti predlagaš, sej s vendar pršu u Kranjska Gora?« (prtepenk torej!). Pač usoda nas, alohtonih prebivalcev Kranjske Gore. Ampak pustiva to!

Zgodilo se je namreč, vsaj zame, še nekaj hujšega. Ker sem se moral sprijazniti s tem, da Maistrovo leto tukaj ne bo zaznamovano s spominom nate, sem se, z dokaj podrobno obrazloženim predlogom, obrnil na predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar. V svojem imenu in s pisno podporo Občine Kranjska Gora in Društva general Rudolf Maister Kranj sem predsednici predlagal, da ob letu generala Rudolfa Maistra tebi, torej nadporočniku Karlu Šefmanu, branitelju jeseniškega trikota, posthumno podeli državno odlikovanje za enkratne zasluge pri njegovem branjenju in s tem tudi velike zasluge pri ohranitvi ozemlja Zgornjesavske doline, do Bleda in Bohinja ter Triglava pod okriljem Slovenije. Predloga ni sprejela, zakaj se je tako odločila oz. zakaj nisi vreden priznanja te države, katere del ozemlja si branil in obranil s svojimi tovariši, pa ni bilo obrazloženo.

Toda kljub vsemu, dragi Karel, nismo obupali. Nasprotno, še naprej se trudimo, da boš dobil svoje mesto v zgodovini Zgornjesavske doline, ko bodo pogoji tudi na državni ravni, pa tudi mesto, ki ti nedvomno pripada v zgodovini slovenskega naroda.

(Konec)