Planinska dediščina v varnem objemu

Kustosinja pedagoginja v Slovenskem planinskem muzeju Natalija Štular je na predavanju segla precej v zgodovino, zato da bolje razumemo okoliščine in dejavnosti, ki so pripeljale do letošnjega jubileja, 40-letnice organizirane muzejske planinske dejavnosti pri nas. Spomnila je na skupino planinskih zanesenjakov, ki je leta 1893 ustanovila Slovensko planinsko društvo, predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije. Že leto zatem je sledila tudi postavitev prve koče Slovenskega planinskega društva, Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo. Konec 19. stoletja je bil namreč čas, ko se je v gorah bil boj za prevlado, saj sta nemško in avstrijsko planinsko društvo želela germanizacijo potisniti tudi v gore, a se Slovenci nismo dali.

Triglavska zbirka ali muzej

Prvi zapis o t. i. alpskem muzeju najdemo v Planinskem vestniku leta 1901, omenjajo se tudi prizadevanja Čehov za ohranitev slovenske planinske zapuščine. V času prve svetovne vojne in po njej je ideja zamrla in se spet pojavila v letu 1932, ko je bila organizirana razstava planinstva na Ljubljanskem sejmu. Veliko razstav na temo planinstva je bilo tudi po letu 1950, ko se je po drugi svetovni vojni spet okrepila dejavnost planinskih društev in planinske zveze. Najbolj dejavni na tem področju so bili na Jesenicah, kjer je leta 1955 dozorel sklep, da ustanovijo Triglavski planinski muzej. Gradivo naj bi postalo sestavni del tehniškega muzeja v Železarni Jesenice, prihodnji planinski muzej naj bi bil v stari Ruardovi graščini. Teh načrtov jim kljub veliki podpori zaradi različnih vzrokov ni uspelo uresničiti. Leta 1969 so zato zbrano gradivo ponudili PD Dovje - Mojstrana, kjer so z velikim veseljem nadaljevali delo za ureditev težko pričakovanega planinskega muzeja pod vodstvom Avgusta Delavca. Kot je tudi dejala Natalija Štular, so sprva prirejali občasne razstave na različnih lokacijah (v Vratih, mojstranški šoli ...), v opuščenem zdraviliškem domu Sonje Marinkovič v Mojstrani pa naposled na enem mestu le odprli Triglavsko planinsko muzejsko zbirko. »Stavbo so imenitno obnovili in vanjo postavili planinske in alpinistične eksponate, ki so povezani z ljudmi in našim Triglavom,« kot beremo tudi v Gorenjskem glasu avgusta 1984. Čestitke vztrajnim Mojstrančanom, ob bok 'veliki' Ljubljani, ki si je dolgo prizadevala za nekaj podobnega, kot je večkrat omenila tudi Štularjeva.

A kot je še spomnila: »Avgust Delavec je bil gonilna sila vseh teh projektov in tudi oskrbnik te zbirke od leta 1984 do 1997, ko je ta prešla pod Muzej Jesenice in je bila prvič v zgodovini muzejske planinske dejavnosti zaposlena strokovna oseba Elizabeta Gradnik.« Delavec je leta 2002 prejel Valvasorjevo častno priznanje, Triglavska muzejska zbirka je leta 1997 postala kulturni spomenik lokalnega pomena, ki ga je razglasila Občina Kranjska Gora, naslednje leto pa je bila vpisana tudi v register naravne in kulturne dediščine.

Danes imamo sodoben planinski muzej

Ker so bili prostori Triglavske planinske zbirke v najemu, je v sodelovanju z Občino Kranjska Gora prišlo do odločitve, da se za nov Slovenski planinski muzej kupi zemljišče, leta 2007 je bil zanj položen temeljni kamen. Vodja projekta je bil Miro Eržen, tudi prvi vodja Slovenskega planinskega muzeja, organizacijske enote Gornjesavskega muzeja Jesenice, strokovna vodja pa Irena Lačen Benedičič, takratna direktorica. Z vzpostavitvijo novega muzeja leta 2010 se je zbirka predmetov močno povečala. »Razstava na enem mestu predstavlja celotno zgodovino gorništva na Slovenskem, ta muzej je tudi prvi povojni namensko zgrajeni muzej v Sloveniji. Razstava je osnovana po modernih in aktualnih tehnoloških postopkih, z veliko animacijami, možnostjo spreminjanja in dopolnjevanja z aktualnimi vsebinami,« je povzela Natalija Štular, ob tem pa nanizala veliko gorniških imen, podvigov Slovencev, katerih ne samo zgodbe, ampak tudi podarjeni predmeti bogatijo to izjemno dediščino.