Po naključju postal filmski junak

Živahnega fantiča iz Poljanske doline so italijanski filmski ustvarjalci odkrili povsem po naključju, ko so se lani poleti na poti na snemanje na Madžarskem ustavili v glampingu v Dolah nad Idrijo. Tja je s svojim štirikolesnikom pridrvel Rene, oblečen v popolno vojaško opremo in z doma izdelano leseno puško na rami, in v naglici natakarici naročil sok, saj se mu, kot ji je zaupal, zelo mudi, ker je na vojaški misiji. Tako je pritegnil tudi pozornost italijanskih filmarjev, ki so natakarico takoj prosili, če jim lahko zaupa kontakt Renejevih staršev. »Priznali so, da še niso doživeli, da bi se kakšen otrok tako zelo vživel v igro,« se je nasmehnil Renejev oče Andrej Mlinar. Tako je kmalu nastal scenarij za dvajsetminutni film z Renejem v glavni vlogi. »A ga je Rene kar krepko priredil po svoje,« se še posmeje Andrej Mlinar. Novo presenečenje je Renejevo družino čakalo letos poleti, ko so prejeli vabilo na premiero filma na beneškem filmskem festivalu.

Snemanje filma, za katerega so se pod scenarij podpisali Luca Ferri, Morgan Menegazzo in Mariachiara Pernisa, je potekalo konec avgusta lani na območju Žirov in Idrije v bližini ostankov nekdanje rapalske meje. Tam imajo Mlinarjevi tudi počitniško hišo, kjer Rene med počitnicami dneve preživlja v naravi. »Rad se igram vojake, sam sem si iz lesa izdelal tudi pet pušk – samo odžagal mi jih je ati, jaz pa sem puške narisal, obrezal in izdolbel vse malenkosti,« se z žarečimi očmi pohvali Rene, ki zelo rad tudi riše, rezbari ter izdeluje makete iz papirja, lesa, vžigalic, obenem pa očetu pomaga pri restavriranju avtomobilov Renault 4 oziroma po domače katrc. Pri igri so mu v navdih prizori iz filmov, ki prikazujejo bitke v Normandiji, na Neretvi, Kozari, Sutjeski ... Pri tem poskrbi, da so vsi prizori, ki jih odigra in pogosto tudi snema, čim bolj pristni, zato zakuri ogenj, da ustvari dim, eksplozije pa ponazori z metanjem zemlje in kamenčkov v zrak. Tudi zgodba kratkega filma Rene gre v vojno govori o tem, kako so otroci v preteklosti čas preživljali na prostem, se igrali skrivalnice, lovili … »Danes pa otroci večino prostega časa preživijo ob mobilnih telefonih in tabličnih računalnikih,« se namrdne Rene, ki proste trenutke še vedno raje preživlja v naravi, kar s svojimi besedami podkrepi tudi njegov oče Andrej Mlinar: »V filmu je prizor, ko je že skoraj popolna tema in ga mama kliče, naj pride domov, kar se pri nas zgodi zelo pogosto.« Snemali so štiri dni od jutra do večera. »V bistvu tako film prikazuje dan iz Renejevega običajnega preživljanja počitnic,« pojasni Anka Mlinar. Rene zatrdi, da med snemanjem ni imel prav nič treme, saj je kamero povsem odmislil in se pač posvetil svoji običajni igri, ki vključuje korakanje, delanje sklec, streljanje s puško in podobno. »Res pa je, da bi bilo verjetno drugače, če bi bili okoli mene reflektorji, pa kup kamer ... Tako pa so snemali samo z eno majhno kamero,« je priznal.

Za novico, da je film uvrščen v finale beneškega filmskega festivala, so izvedeli junija na morskem oddihu ob poležavanju na plaži. »Novica je prišla skupaj z vabilom na premiero filma,« je razložil Andrej Mlinar. Rene je priznal, da je zelo užival v vsej pozornosti, ki je je bil deležen. »Zelo sem bil ponosen, ko sem videl, da so sedeži rezervirani posebej za nas.« Vsi trije so nestrpno čakali, da bo med osmimi kratkimi filmi kot zadnji na vrsti še Renejev film, saj so do takrat videli zgolj uvod. Film bodo zdaj predvajali še na filmskem festivalu v Cannesu in Berlinu, potem pa ga bo odkupila italijanska televizija, je pojasnil Andrej Mlinar, vsi trije pa si močno želijo, da si ga bo mogoče ogledati tudi v Sloveniji. Ob koncu nam je Rene še zaupal, da bi zelo rad postal igralec ali pa filmski režiser. »Včasih je doma ves čas uprizarjal posamezne prizore iz Titanika, pred nekaj leti tudi prizore iz filma Sam doma. Sam je iz kartona izdeloval makete Titanika, pokupili smo tudi vse lego kocke na to temo,« se posmeje Anka Mlinar. Oba z možem podpirata Renejeve ambicije, da bi postal igralec, saj vidita, da ga to res veseli.