odprtje razstave Gozdna tla, Sokolski dom Škofja Loka / Foto: Tina Dokl

Trenutki sprostitve v umetniški postavitvi Gozdna tla, ki so jo ustvarile: (z leve) Nina Vastl Štefe, Lili Panjtar, Anja Musek in Silva Horvat. / Foto: Tina Dokl

Po navdih v sokolski gozd

»Sezuj se. Stopi v gozd,« preberemo, opravimo želeno in stopimo na Gozdna tla. Na svoje mehko površje nas vabi veliko tekstilno delo, ki so ga sredi Sokolskega doma postavile štiri članice Sodobnega tekstilnega centra Kreativnice: Lili Panjtar, Nina Vastl Štefe, Anja Musek in Silva Horvat.

Škofja Loka – Že ob vstopu z Mestnega trga na sokolski hodnik začutimo, da bo pot vodila nazaj k naravi. K tosmernemu razmišljanju nas spodbuja tanjše strohnjeno deblo na steni, posejano z drevesnimi gobami, in pod njim na stebričkih zapisi s kratko predstavitvijo štirih avtoric ter opis njihovih del, ki bodo v osrednjem galerijskem prostoru skupaj tvorile veliko tekstilno delo z naslovom Gozdna tla.

V Zavodu 973 so tokrat k razstavljanju v Sokolskem domu povabili Sodobni tekstilni center Kreativnice, ki od leta 2018 deluje na Spodnjem trgu v Škofji Loki in povezuje tekstilne oblikovalke, ki se izražajo v različnih tekstilnih tehnikah. S skupinskim tekstilnim delom Gozdna tla se prestavljajo štiri soavtorice: Lili Panjtar, Nina Vastl Štefe, Anja Musek in Silva Horvat.

Popeljejo nas v gozd

Vsaka izmed avtoric je v skladu s svojim siceršnjim pristopom k ustvarjanju s tekstilom pripravila in naslovila samostojno delo, ki je del že omenjene velike umetniške postavitve. Na naslednjih štirih stebričkih nato s predmeti ali objekti iz gozda metaforično ponazarjajo to, o čemer govorijo v svojem tekstilnem delu.

»Moje delo ime naslov Sledi, saj v gozdu opazujem običajnemu očesu tudi manj opazne prizore, recimo sledi sline polža, srnine iztrebke, zelene barve mahov, preperelo listje ...« pove Nina Vastl Štefe, medtem ko je Anja Musek svoje delo naslovila Skrito-odkrito. »Gre za tri kose, na katere naletimo v gozdu. Med hojo po gozdu največkrat opazimo le površino – listje, kamenje, korenine, ampak mnogo več se dogaja pod vrhnjim slojem. Tam je množica organizmov, razpadanje, gnitje ... S tehniko mokrega polstenja sem prikazala ta vmesni prostor med površjem in bogastvom pod njim.«

Silva Horvat je svoje delo naslovila Gozdna pot. »Na poti v gozd sem nabrala kamenje, lubje, mahovje in oblikovala nekakšno tihožitje v barvah, ki jih kasneje uporabljam tudi v velikem delu.« Zanimiv je tudi metaforični prikaz Lili Pajntar. »Moja tema je bilo gozdno listje. Postavila sem tri liste – robide, divjega šipka in divje vrtnice, dodala pa sem jim tudi zarjavele žeblje, s pomočjo katerih sem pridobila barvo, ki ji sama pravim železova voda. S to barvo sem izvabila barvo listja, ki mi je služilo za tiskanje.«

Predstavitve posameznih avtoric nas nežno, kot bi se sprehajali v tišini zvokov gozda, popeljejo v osrednji prostor, kjer je na podestu predstavljeno skupinsko tekstilno delo Gozdna tla.

Bogat pretok idej

Pred nami je velik kvadratni plato, na katerem so razporejene stvaritve iz tekstila vseh štirih avtoric. Zdi se, da tako kot se prepletajo tla v gozdu, tudi njihova dela prehajajo iz enega v drugega, čeprav gre za različne pristope in tehnike v oblikovanju tekstila.

Kako je kljub različnim avtorskim pristopom nastajalo skupno delo? »Organsko. Vsaj enkrat na leto se lotimo skupnega projekta in nekako gremo proč od svojega siceršnjega delovanja, po katerem nas ljudje poznajo. Ko se dogovarjamo med seboj, tudi kdaj 'zagrmi', a se vedno dogovorimo, saj vemo, kaj s skupnim delom želimo,« pove Lili Pajntar, Nina Vastl Štefe pa nadaljuje: »Na začetku smo si postavile koncept, ki je pomenil nek okvir skupnega dela, potem pa smo ustvarjale po motivih, ki so nagovarjali vsako izmed nas. Običajno pa nas s svojim delom najprej nagovori Silva.«

»Postavile smo naslov dela in potem vse tudi konkretno hodile v naravo, da bi opazovale gozdna tla. Na prvih sestankih smo izmenjevale ideje, tudi naredile manjši kos, pogovarjale smo se o barvah in o tem, kako vsaka izmed nas občuti gozd, tla v njem in kako to namerava povedati v svojem delu. To je lahko sprožilo tudi ideje pri drugih treh. Sploh v zaključku dela je bil ta pretok idej zelo intenziven,« pripoveduje Anja Musek; da je skupinsko delo nekaj čudovitega.

Silva Horvat pravi, da nerada dela zadnji trenutek, zato je vse potrebno za svoje delo pripravila že vnaprej. »Velikokrat smo se srečevale v Kreativnicah in izmenjevale mnenja na podlagi že ustvarjenega, marsikaj pa izdelale tudi sproti ob spremljanju ena druge.«

Na vprašanje, koliko je v tekstilu, ki plemeniti njihova Gozdna tla, umetnih materialov, so, preden se je vprašanje izteklo, v en glas odgovorile: »Nič ni umetnega. Vse je naravno.«

Z delom Gozdna tla štiri avtorice nadaljujejo zgodbo velikega tekstilnega dela Gozd iz leta 2021, s katerim so sodelovale na mednarodnem bienalu tekstilne umetnosti Bien v Kranju. Sledila so dela Reka, Zemlja seme in Vesolje sonc. »Že sami naslovi posameznih tekstilnih del izrisujejo jasno nit sporočil, na katerih avtorice gradijo. Vedno so v ospredju teme okolja, trajnosti, življenjskega okolja in odnosov, s katerimi si gradimo življenja. Poudarjajo pomembnost sobivanja, solidarnosti in aktivnega pozitivnega delovanja v svetu,« je v nagovoru dejala Kati Sekirnik, koordinatorica Sodobnega tekstilnega centra Kreativnice.

Gozdna tla bodo na ogled in v izkušnjo do 12. aprila, ko bodo v Škofji Loki z njihovim delom gostili oblikovalke tekstila iz Italije, s katerimi sodelujejo v skupnem projektu Eco.Alp Evropske fundacije za kulturo.