Miha Naglič v pogovoru z Alešem Jurco / Foto: Tanja Mlinar

Miha Naglič v pogovoru z Alešem Jurco / Foto: Tanja Mlinar

Po odgovore v Žirovski občasnik

V Muzeju Žiri so minuli teden pripravili predstavitev novega Žirovskega občasnika, ki je tudi letos sestavljen iz dveh zvezkov, saj so 54. številki dodali še knjigo z naslovom Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh avtorja Alojza Demšarja.

Zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem, kot podnaslovijo vsakokratno številko Žirovskega občasnika, tokrat med drugim prinaša uvodnik Maje Bogataj Jančič, ki se ukvarja z avtorskim pravom in vprašanjem umetne inteligence, štiri intervjuje, več raziskovalnih člankov, spominske poetične utrinke Mihe Nagliča, več prispevkov za žirovsko duhovno kroniko in likovno prilogo Staneta Kosmača. Pri nastanku zbornika je sodelovalo 21 avtorjev. Zborniku so dodali še knjigo Alojza Demšarja o nekdanji župni cerkvi sv. Martina v Žireh, od katere so se do danes ohranili le zidovi prezbiterija, ki so zaščiteni z ostrešjem. Knjižica sodi v sklop prizadevanj za ureditev ostankov nekdanje farne cerkve, v njej pa je Demšar natančno popisal stavbno zgodovino in kasnejše uničenje cerkve ter opisal raziskave, ki potekajo od leta 2021 in predstavljajo osnovo za ureditev ostankov cerkve.

Za uvod v predstavitev nove številke Žirovskega občasnika je njegov urednik Miha Naglič pripravil pogovor z najmlajšim od štirih intervjuvancev, robotikom in informatikom Alešem Jurco, ki je zaposlen kot vodja raziskav v zagonskem podjetju Volumental v Stockholmu, od koder se je javil po video povezavi. V podjetju se ukvarjajo z izdelavo aplikacij, za katere so doslej izmerili in analizirali že več kot 60 milijonov stopal, aplikacije pa postajajo vse pomembnejše pri prodaji obutve in posredno tudi pri njeni proizvodnji. Na svojo sedanjo poklicno pot je Aleš Jurca stopil že v žirovski Alpini. Kot je pojasnil, so v Alpini prve optične bralnike, s katerimi so pridobivali podatke o obliki stopal, kupili že leta 2001. Takrat je bilo po njegovih besedah še zelo malo obutvenih podjetij, ki bi razpolagala s tovrstnimi podatki. Aplikacije, ki jih izdelujejo v podjetju, kjer je zaposlen, danes omogočajo, da kupcem obutve v trgovini najprej izmerijo stopala in glede na njihovo obliko izberejo najbolj ustrezna obuvala. »Ugotovili smo namreč, da se znotraj ene velikostne številke stopala med seboj zelo razlikujejo. Ena širina čevlja se tako prilega največ 50 odstotkom posameznikov, in če bi proizvajalci želeli, da njihova obutev ustreza čim širši populaciji, bi morali obuvala izdelovati vsaj v treh širinah.« Podrobnejše je njegovo življenje in delo mogoče spoznati v intervjuju v Žirovskem občasniku, kjer so skozi intervjuje predstavili še slovaropisko Milko Bokal, župana Francija Kranjca in zdravnika Iva Mohoriča.

Osrednji del Žirovskega občasnika je namenjen likovni prilogi, in sicer se s svojim opusom z nedavne razstave v mali galeriji Muzeja Žiri tokrat predstavlja akademski slikar in oblikovalec Žirovskega občasnika Stane Kosmač. Sledijo prispevki, ki sodijo pod znanstveno in občansko raziskovanje ter postajajo stalnica Žirovskega občasnika. Pod sklopom, ki ga je Naglič naslovil Spominski utrinki, je mogoče najti štiri njegove pesmi, za katere sicer sam uporablja oznako »poetizirana proza«. Pod naslov Prispevki za žirovsko duhovno kroniko pa je uvrstil govor Tončke Stanonik na letošnji Prešernovi proslavi in svoj govor ob odkritju spominske plošče Vladimirju Kavčiču, poleg tega pa še svoje razmisleke o knjigi o Goropekah avtorice Mojce Marije Treven in recenzijo Alojza Demšarja knjige Dar Poljanski dolini avtorice Marije Stanonik.